Finančna stiska ljubljanskega UKC

Včeraj je potekala tretja redna seji sveta zavoda UKCL. Ukvarjali so se s poročilom o letošnjem poslovanju, podrobno analizo vplivov in že izvedenimi ukrepi za izboljšanje finančnega stanja.

UKC Ljubljana je v devetmesečnem obdobju ustvaril 32,2 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. »Iz analize poslovanja izhaja, da obstoječi način obračunavanja zdravstvenih storitev ne omogoča uravnoteženega poslovanja terciarne ustanove,« so sporočili iz UKC, kjer jim poslovanje dodatno otežuje zaprtje osmine bolnišnice zaradi prenove, zaradi katere imajo 120 postelj manj.

Ugotavljajo, da težavnost njihovih pacientov v primerjavi z drugimi izvajalci ni izražena v razliki povprečne uteži. Ker kazalniki, statistični ter empirični podatki z oddelkov potrjujejo, da v UKC Ljubljana obravnavajo bolnike z najvišjo stopnjo težavnosti v državi, predlagajo uvedbo zunanjega neodvisnega izvajalca kontrol kodiranja. V primerjavi z istim lanskim obdobjem so opravili več storitev, zaznali pa padec povprečne uteži z 1,86 na 1,83. »To pomeni, da za več opravljenega dela dobimo manj denarja.« Glede na leto 2019 je povprečna utež padla za 0,01 točke, medtem ko so pri večini drugih izvajalcev zaznali rast. Anomalijo povezujejo z novim obračunom uteži (s 1. januarjem 2023 prehod na novo kodiranje – avstralska različica razvrščevalnika skupin primerljivih primerov SPP, verzija 10), ki je najbolj prizadel kirurško dejavnost. »Če ponazorimo na primeru kirurške klinike, je ta v devetmesečnem obdobju letos doživela padec uteži v višini najmanj 3,5 milijona evrov. V primerjavi z istim lanskim obdobjem je namreč povečala število realiziranih primerov za dva odstotka, medtem ko je realizacija uteži kljub več hospitaliziranih pacientov manjša za dva odstotka.«

Ugotavljajo še, da se, tudi če bi realizirali celoten program, dogovorjen z ZZZS, primanjkljaj ne bi zmanjšal, saj se z izvajanjem podplačanih storitev zdravljenja najtežjih bolnikov presežek odhodkov vseskozi povečuje. Kljub negativnemu poslovanju je njihova storilnost višja kot v primerljivem obdobju lani, saj jim je ZZZS za letos plan povišal za sedem odstotkov ob sočasnem zaprtju osmine bolnišnice. Za planom zaostajajo za pet odstotkov, kar pomeni, da sta se ob bistveno slabših pogojih povečala poslovanje in realizacija programa.

Spomnimo, lansko leto je UKC končal z dobrimi 26 milijoni evrov presežka odhodkov nad prihodki, imel je še 62,6 milijona evrov neporavnanih obveznosti, kumulativna izguba pa je znašala skoraj 125 milijonov evrov.

Z analizo letošnjega poslovanja se je seznanil tudi strokovni svet UKCL, ki je podprl prizadevanje vodstva zavoda za sistemsko ureditev dolgoročnega uravnoteženega poslovanja.

Bolniki zavestno za daljše čakanje

Svetniki, ki jih vodi ekonomistka Irma Gubanec, so se seznanili tudi s čakalnimi dobami. Iz analize na dan 30. september 2023 izhaja, da so čakalne dobe nad dopustno mejo za posamezne zdravstvene storitve posledica nesorazmerja med številom napotenih bolnikov in številom izvedenih obravnav. Kot ugotavljajo, na število napotitev bolnikov nimajo vpliva; gre namreč za posledico stanja v zdravstvenem sistemu na nacionalni ravni. Analiza izbranih čakalnih vrst je pokazala, da pomemben delež čakajočih bolnikov na obravnave v UKC Ljubljana prihaja iz drugih slovenskih regij (od 29 do 74 odstotkov). Večinoma čakalne vrste nastajajo pri storitvah sekundarne ravni, za katere obstajajo tudi drugi izvajalci in bolnišnice v regijah, iz katerih prihajajo bolniki. Številni od teh izvajalcev imajo celo krajše čakalne vrste kot UKC Ljubljana, vendar se bolniki zavestno odločijo za daljše čakanje na obravnavo pri njih.

Ne glede na dotok bolnikov iz drugih regij pa v UKC Ljubljana poudarjajo, da v nasprotju z nekaterimi drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi kljub zaostreni kadrovski in prostorski problematiki ne prenehajo sprejemati bolnikov, četudi to še podaljšuje čakalne vrste.

Pri analizi čakalnih vrst opozarjajo še na pomemben vpliv urgentnih obravnav na čakalne vrste. Urgentni bolniki, ki potrebujejo hospitalno zdravljenje, zasedajo pomemben delež hospitalnih kapacitet največjih klinik, kirurške in interne. Ta delež znaša od približno 30 odstotkov pa vse do 55 odstotkov. Velika obremenitev za kadrovske resurse UKC Ljubljana so tudi številne ambulantne urgentne obravnave, ki na interni kliniki znašajo okrog 70 bolnikov na dan, na kirurški kliniki pa celo več kot 200 bolnikov na dan. Tako ambulantne kot hospitalne urgentne obravnave so povezane z obsežno slikovno diagnostiko, ki zaseda znaten delež diagnostičnih resursov. »Obremenitve z urgentnimi primeri so v slovenskem prostoru izrazito nesorazmerno porazdeljene, pri čemer UKC Ljubljana nosi daleč največje breme, medtem ko koncesionarji z urgentno dejavnostjo sploh niso obremenjeni in nujne zaplete elektivnih obravnav pogosto obravnavamo pri nas,« so navedli v sporočilu za javnost.

Poleg tega so dodali, da urgentni primeri predstavljajo daleč najpomembnejšo, pogosto pa pozabljeno čakalno vrsto, kjer se čakanje sicer ne meri v dnevih in mesecih, temveč v urah, je pa bistveno bolj življenjskega pomena kot številne druge čakalne vrste. Zaradi teženj po skrajševanju elektivnih čakalnih vrst, od katerih so številne dvomljivega strokovnega pomena, pa zato tudi UKC Ljubljana prihaja v situacijo, ko se zaradi konkurence za iste kadrovske in hospitalne resurse izvajalcev podaljšujejo čakalne vrste za začetek urgentne ambulantne obravnave, pa tudi čakanje na hospitalno obravnavo, predvsem na interni in infekcijski kliniki, ki je v posameznih primerih že nekaj deset ur.

Danes se generalni direktor ljubljanskega kliničnega centra Marko Jug mudi pri ministrici za zdravje, ta pa je po sestanku z njim in vodstvom UKC Maribor povedala, da je bil današnji pogovor uvodni: »Drug drugemu smo predstavili načrte dela in pričakovanja, prediskutirati smo poskušali tudi poslovanje.« Pobude so prišle v zvezi z več področji, ministrica pa je vodstvom bolnišnic predstavila stvari, ki se jih lotevajo: čakalne dobe, načrti za neprekinjeno zdravstveno varstvo. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje organizirali sodelovanje tudi po bolj specifičnih področjih.