Fides poziva k pogovorom direktorjev z radiologi

Ljubljana – Z zahtevami po hitrejšem delu radiologov, o čemer smo pisali pred nekaj dnevi, se že ukvarja tudi zdravniški sindikat Fides. Blokada potrjevanja standardov in normativov zdravniškega dela je bila pričakovana, pravi njegov predsednik Konrad Kuštrin.

Če zdravnik radiolog dela prehitro, lahko prezre (rakav) tumor in bolnik zato ni zdravljen pravi čas. Vrh radiološke stroke opozarja, da ponekod delajo prehitro. K temu jih silijo direktorji nekaterih bolnišnic in razmere v zasebnih ustanovah. Radiologi zato pozivajo k takojšnjemu sprejetju standardov in normativov. Prav o standardih in normativih pa se je Kuštrin lani pogajal z ministrico Milojko Kolar Celarc; podpisala sta sporazum o tem. Toda zdaj so v vsaki bolnišnici drugačni standardi.



»Vodstva zavodov nočejo razumeti in še manj implementirati 10.a člena kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike (KPZZ) glede standardov in normativov,« je dejal Kuštrin, ko je prebral izjave direktorjev bolnišnic o delu radiologov. Glavni odbor Fidesa se je seznanil s pritiski direktorjev na radiologe v začetku aprila in poslal okrožnico s pojasnili in pozivom k pogovorom tako ministrstvu kot bolnišnicam in zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Hišni standardi bolnišnic

»V okrožnici smo opozorili, da so standardi tako za operativne kot neoperativne stroke na sekundarni in terciarni ravni v modri knjigi standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov določeni. Zavodi sicer lahko sprejmejo tako imenovane hišne standarde, vendar po 10.a členu KPZZ in pogodbi o zdravniških standardih ti ne smejo biti v nasprotju s standardi iz modre knjige ali nacionalnimi standardi, poleg tega pa morajo izpolnjevati zahtevo iz 3. člena pogodbe o standardih, da je predlagatelj dolžan pojasniti, na kakšen način bolje uresničuje pravice pacientov in zdravnikov kot standardi iz modre knjige,« je pojasnil Kuštrin.

Prehodni čas do standardov

Vodstva zavodov morajo kadrovske načrte uskladiti glede na zahteve, ki izhajajo iz nacionalnih strategij in sprejetih standardov po modri knjigi, opozarja Kuštrin. Če tega zaradi kadrovskega primanjkljaja ne zmorejo, je treba zaposliti dodatne zdravnike. Uvedejo naj tudi sistem variabilnega nagrajevanja iz naslova kadrovskega deficita po 22.e členu zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Dobro morajo prebrati 10.a člen KPZZ, kjer je jasno popisan mehanizem, s katerim se premosti razkorak med sedanjim stanjem in ciljnim standardom, časovni načrt (vključuje dodatne zaposlitve in tudi variabilni del), ne pa to, da se sedanje stanje legalizira kot končni hišni standard, poudarja Kuštrin.

Ponekod radiologi dodatno plačani, drugod ne

To se je zgodilo predvsem v bolnišnicah na Jesenicah, v Izoli, Celju in Novem mestu. Radiologi iz bolnišnic, pa tudi iz zdravstvenih domov, so se zato pisno obrnili na razširjeni strokovni kolegij in zdravstveni svet, ki standarde in normative potrjuje. V celjski bolnišnici po besedah strokovnega direktorja Franca Vindišarja tako rekoč vsi radiologi občutno presegajo »hišne« normative, zato so prejeli variabilno nagrajevanje, kar nikakor ni bila praksa pri večini drugih specialnosti na sekundarni in terciarni ravni. Direktorica novomeške bolnišnice pa pravi, da upošteva standarde zdravstvene blagajne in da so radiologi dodatno plačani v okviru enkratnega programa za skrajševanje čakalnih dob.

Odhodi zdravnikov velika nevarnost za sistem

Kuštrin ugotavlja, da bodo odhodi mladih zdravnikov v tujino in vse večje zahteve in želje specialistov, da bi zapustili javne zavode, v prihodnosti ogrozili normalno delovanje zdravstvenega sistema. »Naša večletna opozorila o neustreznosti plačnega sistema, po katerem zdravnikov, zlasti najbolj učinkovitih in najbolj obremenjenih, ni mogoče ustrezno nagrajevati, niso bila uslišana. Celotno zdravstvo bi bilo treba izvzeti iz enotnega plačnega sistema, saj poleg zdravnikov javni zdravstveni sistem zapuščajo tudi medicinske sestre,« je dejal predsednik Fidesa.