Fajonova o vlogah otrok iz Gaze: Prošnja za azil je temeljna človekova pravica

Vložitev prošnje za azil je temeljna človekova pravica, je danes v odgovoru na očitke opozicije glede otrok iz Gaze, ki so med zdravljenem zaprosili za mednarodno zaščito, poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Na seji odbora za zunanjo politiko je zavrnila tudi navedbe, da so zaradi oskrbe teh otrok ostali prikrajšani državljani Slovenije.

Ko bi morala na amputacijo noge, je Izrael napadel še bolnišnico

Tanja Fajon je danes na delno odprti seji odbora odgovarjala na vprašanja poslancev. Eno izmed njih – postavil ji ga je Andrej Poglajen (SDS) – se je dotaknilo primera treh palestinskih otrok, ki so v nedeljo med zdravljenjem v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča skupaj s spremljevalci zaprosili za mednarodno zaščito.

Poglajen je takšno ravnanje označil za zlorabo pravice do azila, hkrati pa ministrico vprašal, ali lahko zagotovi, da »ti ljudje nikakor niso bili udeleženi v akcije teroristične skupine Hamas«, vladajočega gibanja v Gazi.

Fajonova je zagotovila, da so bile opravljene ustrezne preverbe posameznikov – v Slovenijo je 13. oktobra prispelo skupno deset palestinskih otrok iz Gaze, ki so v URI Soča na zdravljenju in psihosocialni rehabilitaciji. Zanje je bilo predvideno, da se bodo zdravili 42 dni, nato pa se vrnili v Egipt, od koder so prispeli v Slovenijo.

Dovolj postelj za vse

Nadalje je pojasnila, da ima vsakdo pravico zaprositi za azil, Slovenija pa da bo te prošnje kot take tudi obravnavala. Pri tem je spomnila na usodo teh otrok, ki so »pohabljeni in močno travmatizirani«. Kot je dodala, želi ministrstvo nadaljevati projekt pomoči žrtvam vojne, tudi v primeru otrok z bolj dolgotrajnimi boleznimi.

V Slovenijo je na začetku oktobra na zdravljenje in rehabilitacijo prišlo deset otrok iz Gaze in osem skrbnikov. FOTO: Boštjan Videmšek/Delo

Fajonova je zavrnila Poglajnove navedbe, da so bili slovenski državljani prikrajšani zaradi palestinskih pacientov, saj imajo po njenih besedah v URI Soča še dovolj praznih postelj, kar da so ji zagotovili tudi zdravstveni delavci.

V zvezi z izraelsko agresijo v Gazi je Fajonova v odgovoru na vprašanje Deana Premika (Svoboda) predstavila še dosedanjo humanitarno pomoč in podporo, ki jo Slovenija namenja Palestincem.

V odgovoru na vprašanje Andreja Kosija (SDS) se je dotaknila tudi nedavne izvolitve republikanca Donalda Trumpa na mesto predsednika ZDA, pri čemer je poudarila, da je Washington pomemben partner Slovenije ne glede na to, kdo je v Beli hiši. Hkrati je opozorila na morebitne negativne učinke novega Trumpovega mandata za enotnost EU, a sklenila, da je treba dati »času čas« in počakati na oblikovanje nove administracije v ZDA.

Predsednik odbora Predrag Baković je nato sejo zaprl za javnost za obravnavo druge točke, dopolnitve seznama držav, ki jim bo Slovenija ponudila v pogajanja osnutek konvencije o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom.