Evropski milijoni za ureditev obalnega pasu

»Izredno dobro opravljeno delo,« je o koprskem morskem parku med Semedelo in Žusterno dejal minister za okolje in prostor Uroš Brežan, ki je včeraj izpostavil, da je to šele začetek urejanja obalnega pasu med Koprom in Izolo. V imenu države se je zavezal k podpori za črpanje evropskih sredstev, pri čemer naj bi do leta 2029 za novo infrastrukturo na koprski strani namenili tri in na izolski strani pa štiri milijone evrov.

»V okviru nove kohezijske politike od leta 2021 do leta 2027 iščemo možnosti, kako bi nekdanjo cestno povezavo med Izolo in Koprom naredili čim bolj atraktivno in ljudem prijazno, obenem pa bi poskrbeli tudi za obvarovanje narave, ki jo tu imamo,« je nadaljeval minister.

Izolska in koprska občina si prizadevata urediti obalni pas že od zaprtja ceste, v letu 2017. Marca letos sta koprski župan Aleš Bržan in njegov izolski kolega Danilo Markočič podpisala akcijski načrt za skupno urejanje tega prostora, za katerega je v prihodnje predviden javni urbanistični in arhitekturni natečaj. V skladu z lani sprejetim Pomorskim prostorskim Planom je to območje namenjeno predvsem športu in rekreaciji, predvideva pa tudi dodatno grajeno obalo z novimi vstopi v morje, pomoli in plavajočimi ploščadmi ter ureditev pristana za potniški promet. Ob tem morata občini ohraniti in ustrezno predstaviti naravno in kulturno dediščino, vključno s podvodnimi arheološkimi najdbami. Med tem gre omeniti zaščitena območja morskega travnika pozejdonke, naravnega klifa in drevoreda pinij ter arheološko najdišče Viližan na izolski strani.

Ena cesta, dve občini

»Pred enim tednom smo skupaj z izolsko občino uskladili, da bomo posamezne postopke vodili ločeno,« je pojasnil Bržan, saj so se načrtovanja koprskega dela skupnega regionalnega načrta nekdanje obalne ceste lotili prej kot v Izoli in pri aktivnostih nekoliko prednjačijo. Poudaril pa je, da gre za skupni projekt, zato bodo rešitve poenotene. Pripravo prostorskega urejanja so sicer začeli pred štirimi leti.

Koprska in izolska občina nameravata s skupnim projektom dodatno ovrednotiti nekdanjo obalno cesto. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Glede na to, da gre za občutljivo območje z vidika varstva naravne in kulturne dediščine, moramo biti pri načrtovanju še posebej skrbni, da to ne bo prevelik poseg v prostor, predvsem ne na račun narave,« je omenil. Na Izolski strani je območje načrtovanja nekoliko večje, zato bodo po besedah župana Danila Markočiča za svoj del predvidoma prejeli štiri od skupno sedmih milijonov evrov evropskih sredstev, kolikor jih načrtujejo vložiti v naslednjih sedmih letih. Obe občini pa čaka še sprejetje občinskega prostorskega načrta, čemur naj bi dali prednost. Urejanje obalnega pasu pa ne vključuje načrta za morebitni izolski otok.

Naslednji korak bo Žusterna

S koprske strani se bo urejanje obale najprej nadaljevalo s prenovo plaže v Žusterni. O konkretnejšem projektu in finančnih sredstvih je za zdaj po Bržanovih besedah še prezgodaj govoriti. Zapletlo se je namreč že v različnih pogledih znotraj delovne skupine. »Zagotovo pa bomo obnovili tlakovane in zelene površine ter otroški bazen - ki ga bomo verjetno prestavili –, poleg tega bomo uredili tudi potrebno infrastrukturo,« je napovedal Bržan. Pričakovati pa je, je zatrdil, da bo novo podobo plaža dobila do prihodnjega poletja.