Evropa dviguje prag OVE, Unesco pa status Muri

Ljubljana – Z Unescovo razglasitvijo 13000 hektarov ob avstrijski Muri za biosferno območje je narejen še predzadnji korak do prvega svetovnega petdeželnega biosfernega razervata, tako imenovane Amazonke Evrope, ki bo poleg Avstrije vključeval še Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Madžarsko, ter tri porečja – poleg Mure še Dravo in Donavo. Zadnji korak bo nominacija. Ali bo z njim usoda HE na slovenski Muri zapečatena?

Šarčeva vlada je z nedavno opustitvijo državnega prostorskega načrta (DPN) za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri po mnenju zagovornikov energije iz obnovljivih virov (OVE) že naredila prvi korak v to smer. Odgovor ministra za okolje Simona Zajca na naše vprašanje, kaj še zadnji izpolnjeni pogoj za vložitev nominacije pomeni za nadaljnje aktivnosti Slovenije v zvezi z gradnjo HE na Muri, domneve zagovornikov HE le še potrjuje. »Brez DPN hidroelektrarn na Muri ni mogoče graditi,« je dejal. Z drugimi besedami: prvi žebelj v krsto HE na Muri je zadala vlada. Minister odločitev Avstrije o razglasitvi biosfernega območja doline spodnje Mure podpira: »Avstrijski del je tisti, ki dopolnjuje neločljivo naravo na mejni reki Muri z biosfernim območjem v Sloveniji /… ter je pomemben mejnik pri oblikovanju enega največjih biosfernih območij v Evropi.« Od zadnje poteze severnih sosedov si obeta tudi »boljše čezmejno sodelovanje, ki zdaj poteka v avstrijsko-slovenski komisiji za reko Muro«.

Minister za okolje Simon Zajc: »Avstrijski del je tisti, ki dopolnjuje neločljivo naravo na mejni reki Muri z biosfernim območjem v Sloveniji.« Foto Jože Suhadolnik

EK priporoča za še desetino večji delež OVE

A brez HE je skoraj nemogoče, da Slovenija do leta 2030 izpolni najnovejše priporočilo evropske komisije, ki je prišlo v teh dneh in ki dosedanji, 27-odstotni prag zagotavljanja energije iz OVE v končni bruto uporabi energije, določen v strategiji razvoja Slovenije do leta 2030, zvišuje za deset odstotnih točk. Na Mopu prav zdaj pripravljajo podlage za sprejetje strategije za znižanje emisij do leta 2050. Z njo bosta morala biti usklajena tudi Energetski koncept Slovenije in Nacionalni energetsko-podnebni načrt; ta bo moral tudi skozi presojo vplivov na okolje in ta bo pokazala, kolikšen delež OVE lahko v Sloveniji na trajnostni način, z domačimi investicijami oziroma ukrepi dosežemo sami, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. Hkrati ocenjujejo, da »tako prepoznan potencial zelo verjetno ne bo dovolj«, da bi dosegli 37-odstotni delež. »Več ko bo projektov, ki so bili identificirani ter jih bomo umaknili iz strateških in akcijskih dokumentov, večji bo delež OVE, ki ga bomo morali zagotoviti z drugimi ukrepi, ki bodo dražji, zahtevnejši in bodo imeli močan vpliv na druga področja v Sloveniji. Zelo verjetno se tudi ne bomo mogli izogniti ukrepom investiranja v tujini s slovenskimi sredstvi, če ne bomo drastično spremenili umeščanja projektov OVE v prostor,« v nasprotju z okoljskim kolegom svari ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

»Če je volja, je mogoče tudi sobivanje«

Da vse še ni izgubljeno, pričakuje Andrej Tumpej, direktor potencialne družbe investitorice v HE na Muri, Dravskih elektrarn Maribor, ki imajo koncesijo za izrabo vode tudi na Muri in ki jim je vlada že pred šestimi leti prižgala zeleno luč za pripravo DPN za HE Hrastje-Mota. »Zdi se, da je tam, kjer sta volja in dolgoročna strategija, mogoče sobivanje večnamenskih objektov z naravo in okoljem,« se je Tumpej na predzadnje dejanje Unesca odzval za Delo. Pri tem je spomnil na voljo in dolgoročno strategijo naših severnih sosedov, ki imajo na Muri »več kot trideset hidroenergetskih objektov in se še gradijo«. DPN je skupaj z drugimi postopki Dravske elektrarne do zdaj stal že okoli deset milijonov evrov.

Tudi Zagreb je v Medžimurju načrtoval HE

Med prvimi iz peterice je svoje Medžimurje za biosferno razglasila Hrvaška – že leta 2012, Slovenija leta 2018. Močan motiv za razglasitev medžimurskih ravnic za biosferni rezervat so bile ambicije Zagreba, da tam gradijo HE … Slovenija se je na vladni ravni gradnji HE na Muri, kot rečeno, odpovedala, kar je za naravovarstvenike iz WWF Adria dokaz za »moč biosfernega rezervata na slovenski strani«, za naše energetike pa škodljiva odločitev z daljnosežnimi posledicami za energetsko odvisnost Slovenije, za bodočo ceno elektrike in (ne)doseganje ciljev na področju OVE. Toda, ali razglasitev območja za biosferno res pomeni tudi popolno prepoved gradnje v njih?



Gordana Beltram, predsednica nacionalnega odbora MAB – programa Človek in biosfera, pojasnjuje, da je »smisel biosfernih območij, da razvoj gradijo na ohranjanju naravnih in kulturnih značilnostih« in da se v njih »spodbujajo dejavnosti, ki te značilnosti ohranjajo, omejujejo pa tiste, ki jih ogrožajo ali uničujejo«. Biosferna območja so iz treh »pasov« – osrednjega, vplivnega in prehodnega, v zadnjem potekajo tudi gospodarske dejavnosti. Beltramova pravi, da imajo pri razvoju teh »pomembno vlogo občine«; državnih projektov, kot so HE, ne omenja. Je pa že lani, ob razglasitvi slovenskega dela Mure za biosferno območje po poročanju medijev dejala, da neposredne povezanosti »vpliva biosfernega območja na morebitno gradnjo HE na Muri« ni, da je postopek za HE »neki drug postopek« in da ni vprašanje »da ali ne, ampak kako in kaj to pomeni za lokalno prebivalstvo«. »Drug« postopek je očitno postopek DPN za HE Hrastje-Mota, ki pa je zdaj padel …