Evropa bo kmalu pred novo begunsko preizkušnjo

Vse bolj nevarne in težke razmere za življenje v Afganistanu so, vsaj tako je mogoče sklepati iz policijske statistike, že pred meseci na pot za boljši jutri pognale večje število ljudi. Glede na aktualno stanje v nemirni državi pa kaže, da se bo Evropa spet soočila s povečanim številom prebežnikov.

Afganistanci so že vrsto let med prebežniki, ki na nezakonit način poskušajo priti v katero od zahodnoevropskih držav. Zato so jih veliko zajeli tudi na meji s Slovenijo. Od oborožene intervencije proti talibskemu režimu leta 2001 njihovo število sicer niha, občuten porast pa je bilo zaznati pred desetletjem.



Leta 2010 so jih, denimo, ob nezakonitem prečkanju državne meje zajeli le 54, lani pa že kar 3038. Letos do konca julija so jih prijeli 975, lani v enakem obdobju pa 1260. Delež Afganistancev je glede na vse letos prijete migrante največji. Sledijo Pakistanci, državljani Bangladeša, Hrvaške, Turčije, Irana, Kosova, Iraka, Maroka in Alžirije. Prav upadu števila prijetih državljanov Maroka in Alžirije na policiji pripisujejo letošnji kar 40-odstotni upad nezakonitih prehodov državne meje.
 

Preusmeritev migrantske poti

Z generalne policijske uprave so nam pojasnili, da je glavni vzrok za zmanjšanje nezakonitih migracij v tem letu preusmeritev migracij na balkanski migracijski poti proti Madžarski. Po poročanju Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex se je število nezakonitih prehodov v državah Zahodnega Balkana letos povečalo za 90 odstotkov.

V nasprotju z lanskimi poletnimi meseci, ko je bil naval migrantov v primerjavi z drugim obdobjem leta opazno največji, letos takšnih odstopanj ni. Porast je sicer viden, a ni tolikšen. Zdaj prihajajo meseci, ko se po izkušnjah tudi zaradi manj ugodnega letnega časa pritisk migracij zmanjšuje, a prav stanje v Afganistanu, ki se utegne še poslabšati, naj bi po napovedih okrepilo migrantske poti.



Na policiji so nam že pred časom pojasnili, da razmere v Afganistanu spremljajo tako na slovenski policiji kakor pri njihovih tujih kolegih, kjer gre migracijska pot proti Evropski uniji. »V okviru svojih pooblastil in pristojnosti imamo pripravljene načrte in aktivnosti ob morebitnem povečanju migracij,« je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete.
 

Stališča držav še vedno različna

V Bruslju si že dolgo prizadevajo, da bi države Evropske unije našle več stičnih točk pri migrantski problematiki. Rdeča nit tega je bilo tudi nedavno neformalno srečanje ministrov sveta EU. Na Brdu pri Kranju so iskali ustrezne rešitve za doseganje napredka pri pripravi celovite migracijske politike EU.

Nemirna država pod Hindukušem sicer ni bila posebej izpostavljena, saj ni kazalo, da bodo talibi tako bliskovito spet prevzeli oblast. A je tudi brez tega ostalo še veliko odprtih vprašanj.

Notranji minister Aleš Hojs je pred srečanjem dejal, da si želi iskrene in odprte debate o možnem napredku pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu. Po koncu srečanja je bilo razumeti, da se je vsaj del ministrovih želja izpolnil. Poudaril je, da so ministri odprto in iskreno razpravljali o pogledih na pakt. »A stališča med državami članicami so še vedno daleč narazen,« je nadaljeval. Največje nesoglasje je še vedno pri dogovoru o premeščanju migrantov.