Vlada pospešeno v spremembe petih davčnih zakonov

Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so po opravljeni javni obravnavi zdaj pripravili predlog novel petih davčnih zakonov, ki jih bo v kratkem, po jutrišnji obravnavi na ekonomsko-socialnem svetu, sprejela tudi vlada. Gre za zakone o dohodnini, trošarinah, o davčnem potrjevanju računov, o davčnem postopku in o finančni upravi, pri čemer bodo šli prvi trije v obravnavo po nujnem postopku.

Predlagane spremembe dohodninskega zakona, ki so jih na finančnem ministrstvu prvič predstavili že v začetku avgusta, poleg temeljite prevetritve sistema normirancev, med drugim predvidevajo dvig splošne olajšave na pet tisoč evrov in odpravljajo njeno postopno zvišanje na 7500 evrov, ki ga predvideva obstoječi zakon.

Fiskalni svet rebalans proračuna ocenil kot nerealističnega

Dvig dodatne splošne olajšave

Ob tem pa se dviguje dodatna splošna olajšava, in sicer z zdajšnjih dobrih 13 700 evrov na 16 tisoč evrov. Na ta način naj bi se zaposlenemu z minimalno plačo neto plača letno zvišala za 478 evrov glede na sistem, ki je v veljavi letos, in za 318 evrov glede na veljavno ureditev za 2023. Zaposlenemu s povprečno neto plačo bi se plača zvišala za 130 evrov letno glede na trenutno veljaven sistem, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa bi se za prav toliko znižala.

Zaposleni s plačo v višini šestih povprečnih plač pa bo neto prejel za 1340 oziroma 1790 evrov manj. Davčna stopnja v petem dohodninskem razredu se dviga s 45 na 50 odstotkov.

Pri plačilu za poslovno uspešnost se uvaja dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo in odpravlja možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100-odstotne povprečne plače delavca, ohranja pa se splošna višina neobdavčenega dela, to je 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Draginja spet sprožila razpravo o obdavčitvi bogatih

Vlada načrtuje tudi posebno olajšavo za mlade do dopolnjenega 29. leta starosti, ki bo glede na višino plače znašala od 160 do 330 evrov letno. 

Novela predvideva tudi razbremenitev in subvencije za mlade prevzemnike kmetij, v oprostitev pa se po novem uvrščajo tudi podpore za subvencioniranje zavarovalnih premij.  

Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem se stopnja dohodnine zvišuje na 25 odstotkov, višina priznanih normiranih stroškov pa se ne spremeni.  

Novela spreminja tudi pogoje in višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu. Neobdavčena višina dnevnega nadomestila je vezana na povprečno plačo in znaša približno štiri evre za dan dela od doma.    

Trošarine in davčno obarvano gorivo

Z novelo zakona o trošarinah vlada meri na omilitev posledic visokih cen energentov. Uvaja se takojšnja trošarinska ugodnost ob nakupu davčno obarvanega goriva za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev. Uvedba označenega za kmetijstvo po oceni ministrstva za finance omogoča takojšnjo, neposredno trošarinsko ugodnost že ob samem nakupu goriva in ne več z zamikom, v obliki zahtevka za vračilo trošarine za preteklo koledarsko leto. 

S predlagano novelo zakona o davčnem potrjevanju računov se vrača ponovna obveznost izdajanja računov v papirnati obliki, kjer in ko je to mogoče, pa se računi lahko izdajajo in izročajo v digitalni obliki, pri čemer sta obe obliki enakovredni.   

Finančne posledice sprememb

Ocenjeni finančni učinki predlaganih sprememb so z vidika javnofinančnih prilivov razmeroma nevtralni. Dvig splošne olajšave s 4500 na 5000 evrov pomeni za 90 milijonov evrov manj prihodkov v državnem proračunu, prav takšen pa naj bi bil tudi prihranek ob predlogu, da se splošna olajšava ne dvigne na 5500 evrov. Povišanje meje dodatne olajšave pomeni izpad prilivov v višini 71 milijonov evrov, olajšava za mlade izpad v znesku 20 milijonov evrov. 

Na drugi strani pa sprememba davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu prinaša dodatnih 11 milijonov prilivov, sprememba stopnje pri oddajanju premoženja v najem dodatnih 24 milijonov evrov, manjše davčne ugodnosti iz naslova poslovne uspešnosti dodatnih 20 milijonov, znižanje normiranih stroškov pri zavezancih, ki imajo dohodke iz dejavnosti pa prinaša dodatnih 64 milijonov proračunskih prilivov, ocenjujejo na ministrstvu za finance.