ESČP zaradi bančnih izbrisov uvedel postopek proti Sloveniji

Ljubljana – Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za razlaščene male delničarje in imetnike podrejenih obveznic treh saniranih bank. Sloveniji je na prvi stopnji postavilo več vprašanj, na katera mora naša vlada odgovoriti do 15. februarja prihodnje leto.

ESČP je združil osem zadev razlaščenih vlagateljev NLB, Nove KBM in Banke Celje, kjer se, kot ugotavlja sodišče, tožniki pritožujejo zaradi nezmožnosti pravnih sredstev v primeru izrednih ukrepov, ki so privedli do izbrisov delnic in podrejenih obveznic. Evropsko sodišče tako Slovenijo sprašuje, ali so bila izčrpana vsa domača pravna sredstva in ali so bili tožniki zaradi nesprejetja zakonodaje, ki bi odpravila neustavnost, prikrajšani za možnost vložitve odškodninskih tožb. In še, ali so bile z izrednimi ukrepi Banke Slovenije kršene pravice tožnikov. Vlado je ESČP tudi zaprosilo, da se opredeli do morebitne sporazumne poravnave s tožniki in da glede tega predlaga možne rešitve.
 

Kunič za izplačilo odškodnin

»Začetek postopka na ESČP bi moral spodbuditi resne aktivnosti Slovenije v smeri izplačila odškodnin razlaščencem, saj ta korak dokazuje utemeljenost naših dosedanjih zatrjevanj o nezakonitosti izvedenih postopkov razlastitve,« je dejal odvetnik nekaterih tožnikov Miha Kunič.
 
Ustavno sodišče je že oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob sanaciji bank leta 2013 in 2104, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki razlaščenim vlagateljem ni omogočil pravice do učinkovitega sodnega varstva. Zakonodajalec bi moral to neustavnost v šestih mesecih odpraviti, a ne prejšnja ne sedanja vlada še nista sprejeli zakona, ki naj bi omogočil vložitev odškodninskih tožb.
 

Kotnik: Slovenije nič ne izuči

Med osmimi tožniki na ESČP je tudi razlaščeni vlagatelj Tadej Kotnik. »Da je bil izbris upnikov slovenskih bank izrazito in mnogoplastno protipraven, je jasno že vseskozi, toda v Sloveniji so večino pravnih sporov, ki so drugod razlaščencem na voljo za dokazovanje takšnih protipravnosti, prepovedali. Ustavno sodišče je namreč oktobra 2016 odločilo, da izbrisani upniki nimajo pravice ne do upravnega ne do registrskega ne do ničnostnega spora, temveč jim mora zadoščati odškodninski, ki jim mora biti omogočen najpozneje maja 2017. Zdaj smo novembra 2018 in še ni omogočen, zaradi vseh naštetih omejevanj in zavlačevanj pa je te razlastitve začelo obravnavati najvišje sodišče v EU. To je Sloveniji glede izbrisov dalo že kar nekaj lekcij, a se zdi, da nič ne zaleže,« je dejal Kotnik.


 

MDS opozarja na dveletno zamudo

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je ob odločitvi ESČP na vlado, poslance in pristojna ministrstva ponovno naslovilo poziv, da naj nemudoma pristopijo k takojšnem sprejemu zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti (obvezničarjev in delničarjev) v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Opozorili so, da izvedba te odločbe zamuja že skoraj dve leti. »S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do vse relevantne dokumentacije, ki je na žalost po večini še vedno tajna. Nespoštovanje odločitve ustavnega sodišča kaže na nedopustno pravno ignoranco izvršne in zakonodajne veje oblasti in ni v ponos Republiki Sloveniji,« opozarjajo v tem društvu.

Vsi bančni vlagatelji šestih saniranih bank so z razlastitvami izgubili za 960 milijono evrov delnic in podrejenih obveznic bank.