Ljubljana – Po vodenju zunanjega in okoljskega ministrstva se bo predsednik
Desusa
Karl Erjavec vrnil na mesto, kjer se je njegovo 14-letno ministrovanje pravzaprav začelo – na obrambni resor. Tudi tokrat bo ena prvih nalog nakup osemkolesnih oklepnih vozil.
Odbor DZ za obrambo je predstavitev kandidata za obrambnega ministra po več kot šestih urah razprave z osmimi glasovi za in šestimi proti ocenil kot ustrezno. Erjavec se je zavzel predvsem za izboljšanje položaja vojakov, tudi z zvišanjem plač in dodatkom za prepoved stavke.
V aferi
Patria, ki je pred več kot desetletjem dodobra razburkala politični prostor, jo je tedaj vodilni mož in podpisnik pogodbe za nakup patrij v vrednosti 278 milijonov evrov odnesel brez praske. Ljubljansko okrožno sodišče je odločilo, da ni kriv nevestnega dela v službi, ki ga mu je zaradi nakupa neopremljenih oklepnikov očitalo tožilstvo. Kot je znano je vojska, namesto 135, na koncu dobila le 35 vozil.

Erjavcu po desetih let ponovno diši obrambni resor. FOTO: Matej Družnik/Delo
Erjavec je 58-letni diplomirani pravnik. Pred prelomom tisočletja se je kalil v uradu varuha človekovih pravic, kasneje tudi na pravosodnem ministrstvu. V prvi Janševi vladi (2004–2008) je postal obrambni minister. Pred njim so obrambo med drugim vodili Janez Janša, Jelko Kacin, Tit Turnšek, Anton Grizold in Ljubica Jelušič, a le Erjavcu se je, navkljub zloglasni aferi Patria, uspelo obdržati celoten mandat. V Šarčevi vladi bo skušal to ponoviti.
Na volitvah leta 2008 se, tako kot letos, ni uspel prebiti med poslance. V Pahorjevi vladi je prevzel okoljsko ministrstvo, od koder se je moral kaj kmalu posloviti, saj je premieru to predlagalo računsko sodišče. Razlog? Huda kršitev dobrega poslovanja ministrstva pri ravnanju z ločeno zbranimi odpadki.
V karieri je zamenjal nekaj političnih strank. Najprej se je leta 1993 pridružil SKD, leta 2001 SLS, leta 2004 LDS in nazadnje, leto kasneje, Desusu. Od 2005 ga tudi vodi.
V teh dneh končuje svoj šestletni mandat kot vodja diplomacije, kjer je preživel obdobje druge Janševe vlade, vlade Alenke Bratušek in Cerarjeve vlade.
Vojska še vedno šepa
Ena osrednjih nalog prihajajočega mandata, bo tudi zdaj nakup oklepnikov. V prvi fazi naj bi vojska nakupila 56 vozil boxer, ki bodo kar dvakrat dražja od patrij (cena ene je okrog dva milijona evrov). S tem se bo pričelo opremljanje vojske za nacionalno obrambo države, ki bo predvidoma trajalo prihodnjih 35 let in za katero bo treba odšteti vsega skupaj 1,2 milijarde evrov. V prihodnjih letih ta predvideva oblikovanje dveh bataljonskih skupin ter nakup 166 novih osemkolesnikov.

Ljubica Jelušič je obrambni resor vodila v času Pahorjeve vlade, zdaj predava na katedri za obramboslovje na FDV. FOTO: Ljubo Vukelić/Delo
Ljubica Jelušič, nekdanja obrambna ministrica:
»Erjavec je v danih političnih okoliščinah izmed veljakov, ki so na voljo, najboljši kandidat za obrambnega ministra. Ima dolgoletne izkušnje na najvišjih političnih položajih v državi. Resor pozna, čeprav se je v 10 letih, odkar ga je zapustil, marsikaj spremenilo. Bil je zunanji minister, kar v okolju zveze Nato ter obrambne in varnostne politike EU pomeni, da je imel višje pristojnosti in odgovornosti od obrambnega ministra. Obe mednarodnopolitični omrežji, ki sta za našo obrambo ključni, tudi zelo dobro pozna. Je predsednik politične stranke, ki ga bo podpirala v njegovem delovanju.
Težava slovenske javnosti pa je, da na vrhu vladnih resorjev pričakuje strokovnjake, ki bi imeli zraven še veliko politične moči. Če se bo Erjavec obdal s strokovnjaki in upošteval njihove nasvete ter jih zagovarjal, bo lahko izpeljal nujno potrebne reforme obrambnega resorja. Je politični realist, ki bo zelo hitro preštel, ali lahko v državnem zboru pride do 60 glasov za celovito spremembo Zakona o obrambi. Ta je sicer nujna, še bolj pa je nujna notranja konsolidacija sistema v smeri depolitizacije, večje profesionalnosti in boljšega povezovanja s civilnim okoljem.«
Pred Erjavcem bo še izboljšanje
opremljenosti vojske. Kot zadnja leta ugotavlja predsednik republike in njen vrhovni poveljnik Borut Pahor, ta zadnja leta med drugim ne dosega zadostne
stopnje pripravljenosti za delovanje v vojni.

Andreja Katič. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Andreja Katič, odhajajoča obrambna ministrica ob predstavitvi ocene slovenske vojske:
»Prihodnja vlada bo morala pripraviti učinkovite ukrepe za boljše sodelovanje podsistemov. To je zelo občutljiv sistem, ki ne dopušča politične preračunljivosti in tekmovalnosti, ki smo jima žal prepogosto priča, temveč zahteva sodelovanje vseh deležnikov v korist nacionalne varnosti.«
Ocena za lansko leto je sicer nekoliko boljša kot za leto poprej, saj so se obrambni izdatki malce povečali, s čimer so v vojski zagotovili več opreme in streliva, več usposabljanja in vojaških vaj ter vzdrževanje vojaške tehnike. Vendar je Pahor spomladi opozoril, da se vojska še vedno sooča s
kadrovsko stisko ter da je položaj njenih varovancev še vedno neurejen. Erjavec je že lani naglas razmišljal o ponovni uvedbi rednega služenja vojaškega roka, ki bi potekala največ tri mesece.
Vojska do konca leta išče 200 štipendistov za poklicno delo v študijskem letu 2018/19, s čimer bo skušala zapolniti svoje vrste.

Gvido Novak. FOTO: Brane Piano/Delo
Gvido Novak, predsednik sindikata vojakov:
»Erjavec ni strokovnjak na obrambnem področju in zato se nam ne zdi primeren za ministra. Ne glede na to in glede na njegove politične izkušnje upamo, da bo toliko moder, da se bo ukvarjal s težavami zaposlenih in ne z nakupovanjem tehnike. Tehnika je zamenljiva in na trgu dostopna vsak trenutek, ljudje pa niso. Najboljši pripadniki dnevno zapuščajo vojsko, čemur je treba narediti konec. Zapuščajo jo zaradi slabih odnosov, k reševanju katerih ne pristopi nihče. V zadnjem mandatu smo v sindikatu zahtevali odpravo največjih anomalij in predlagali mnoge rešitve za ureditev nevzdržnih razmer, a posluha zanje ni bilo.
Erjavec je lahko najboljši politik, a brez podpore in volje v vladi bo za obrambno-varnostni sistem in s tem tudi vojsko spet izgubljenih več let. Slovenska vojska je hrbtenica države in skrajni čas je, da se tega začnejo zavedati tudi politiki. Pričakujemo, da nam bo prisluhnil, da ne bo podlegel obrazložitvam visokih državnih uradnikov ministrstva, ter, da bo o slišanem odločal po svoji vesti; pravično in pošteno.«
Slovenska vojska, natančneje bataljonska bojna skupina 72. brigade, ki jo sestavlja 820 pripadnikov stalne sestave, je letos dobila klofuto iz tujine.
Nato je na preverjanju usposobljenosti ocenilo, da ni pripravljena za bojevanje. Neuspeh je v javnosti na široko odmeval, med drugim je s položaja odnesel takratnega načelnika generalštaba Andreja Ostermana.
Koalicijska pogodba povečanje obrambnih izdatkov, ki so od leta 2014 na kritični ravni, predvideva v skladu z zmožnostmi države. Ena ključnih zadev iz tega dokumenta je ohranitev Slovenije kot varne države in primerna ureditev sistemov nacionalne varnost.
Načrti iz koalicijske pogodbe:
- sprejem nove resolucije o nacionalni varnosti
- rast izdatkov za nacionalni varnostni sistem
- modernizacija komunkacijskih sistemov varnostnih podsistemov
- prenos pristojnosti napotovanja vojakov onkraj meja na DZ
- ureditev karierne poti v nacionalni varnostni strukturi
- sprejem krovnega zakona o obveščevalno-varnostnih službah
- vzpostavitev sistema informacijske varnosti
- izdelava migracijske strategije
- varovanje schengenske meje
Koalicijski partnerji so se zavezali še, da bodo tehnične ovire z državne meje odstranili takoj, ko jim bodo to dopuščale razmere.
V minulem mandatu številni pretresi
Odhajajoča obrambna ministrica
Andreja Katič, ki se v Šarčevi vladi poteguje za mesto pravosodne ministrice, je sicer za reševanje položaja slovenske vojske pripravila
predloga zakonov o obrambi in službi v vojski, vendar nista dobili zelene luči poslancev. Katičeva je sicer na položaju nasledila Janka Vebra, ki je poskrbel za eno največjih afer v zgodovini resorja. Marca 2015 so trije poslanci iz komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami na ministrstvu opravili nepovedan nadzor in ugotovili, da je obveščevalcem naročil analizo posledic državne prodaje Telekoma. Mandat so zaznamovale še
slabe ocene pripravljenosti slovenske vojske,
slabe opreme, ki so jo uporabljali, in deloma tudi prisluškovalna afera, v katero sta se v arbitražni aferi ujela slovenska predstavnika, zaradi katere je Erjavec
ponudil odstop z mesta vodje diplomacije.
Več o njegovi karieri do izbruha arbitražne prisluškovalne afere in o drugih spodrsljajih preberite tu.
Komentarji