»Ekipe se v Bruslju že postavljajo. Če kaj ponudiš, si lahko izpogajaš položaj«

Bruselj – Evropska komisarka Violeta Bulc ocenjuje, da bi bilo za Slovenijo koristno, če bi se dejavno in pravočasno vključila v pogovore o prihodnjih položajih v evropski komisiji, komisarjih in članih njihovih kabinetov.

»Države, ki imajo svoje kandidate, komunicirajo svoje želje in znajo povedati, kateri portfelji jih zanimajo. Za Slovenijo bi bilo dobro, če bi imela svoje mnenje in prioritete,« je Bulčeva povedala v pogovoru z dopisniki slovenskih medijev v Bruslju.

Kaj si želi Slovenija?

Doslej so sicer svoje kandidate bolj ali manj uradno predstavile Bolgarija, Estonija, Finska, Latvija, Slovaška. Kot kandidatka za prihodnjo hrvaško komisarko se resno omenja evropska poslanka HDZ Dubravka Šuica. Posluha za želje velikih članic je že tako ponavadi več.

Bulčeva je sicer prepričana, da slovenska vlada že oblikuje svoje prednostne cilje, s katerimi bo vstopala v pogajanja, in razmišlja, kdo bi bili najboljši kandidati. V njenih očeh ostaja najpomembneje, kakšni bodo poudarki prihodnje evropske komisije, ki bodo znani šele, ko bo znan nov predsednik ali predsednica.

Jean-Claude Juncker je leta 2014 hotel imeti v svoji ekipi čim več predsednikov vlad in bivših komisarjev. Priprave na veliko kadrovanje v Bruslju so v polnem teku in države že postavljajo ljudi. »Že v obdobju, preden se sploh postavi ekipa, je izjemno pomembno, da Slovenija ve, kaj si želi,« je povedala Bulčeva.

Zakaj ni Slovencev v kabinetih?

S tistimi, ki že imajo svoje kandidate, potekajo pogovori o sestavi kabinetov. Na podlagi lastne izkušnje iz leta 2014, ko je prišla v Junckerjevo ekipo po padcu Alenke Bratušek na samem koncu, je pojasnila: »Bilo je težko in Slovenci v drugih kabinetih nimamo predstavnikov. Dejstvo je, da se ekipe postavljajo že zdaj. Če lahko kaj ponudiš, si lahko 'izpogajaš' položaj v drugih kabinetih. To je bilo v mojem primeru nemogoče.«

Sicer pravi, da z njo »pogovora še ni nihče opravil«. Da zamujamo, ker še nimamo kandidatov, bi bil po njenih besedah neutemeljen komentar, saj da imata vlada in premier gotovo svoja razmišljanja.
 

Imela bi še en mandat

Glede še enega mandata ni vrgla puške v koruzo. »Bilo bi nekorektno, če bi rekla, da me naslednji mandat ne zanima. Izkušnje so izjemne. Rezultati, ki smo jih dosegli, so vidni po vsej EU,« je poudarila. Zaveda pa se, da ni edina primerna kandidatka. Izbira je odvisna tudi od področja.  

Kateri resor bi bil najboljši? Promet je bil po njenem mnenju izjemnega pomena za Slovenijo. Kot tranzitna država lahko z orodji, ki so bila sprejeta, razmisli o povsem novi strategiji mobilnosti za manj nesreč, onesnaževanja, zamaškov, je ocenila komisarka.

Glede na geostrateški položaj bi bilo po njenem mnenju zanimivo za Slovenijo vse, kar je povezano z infrastrukturo. Med drugim zato, ker je še vedno kohezijska država. Tudi širitev na Balkan bi bilo za Slovenijo lahko eno od bolj zanimivih področij. Negotovo je, koliko bo širitvena politika v prihodnji evropski komisiji sploh obravnavana kot prednostna naloga.

»Patološki odnos Slovenije do EU«

Številne kritike tako bivšega komisarja Janeza Potočnika kot nje same, češ da v Bruslju nista naredila dovolj za Slovenijo, vidi v kontekstu celotnega odnosa do Unije. »V Sloveniji je neki patološki odnos do EU,« je ocenila. Na volitvah so po njenem mnenju vse stranke razen SMC gradile svojo strategijo na protievropskih komentarjih »proti EU, evropski komisiji, meni osebno«.

Opozarja pa, da je Slovenija imela nizko udeležbo v obdobju, ko je bila v EU najvišja v zadnjih 20 letih. »Negativni pristop je mnoge odvrnil, da bi sploh prišli na volišča,« je ocenila. Sama si je prizadevala, da bi teme EU približali ljudem, in predstavljala, kakšne koristi prinaša. »Skoraj ni projekta, ki ga ne bi financirala EU.« Namignila je na interes lokalne politike, da gradi na negativni konotaciji; ker ni bilo pozitivnih zgodb, ljudje niso šli na volitve.

Glede arbitraže pikra do Erjavca

Kritike, da ni naredila dovolj za arbitražo, je zavrnila. »Ustavila sem negativno mnenje evropske komisije, ki je bilo že pripravljeno,« je povedala. Dvakrat je na kolegiju prepričala komisarske kolege, da so obakrat izdali mnenje, da je arbitražo treba spoštovati in da jo obe državi morata izpeljati. »To je edino mnenje evropske komisije. Drugo so politične interpretacije,« je povedala.

Z dozo pikrosti je zbodla bivšega vodjo slovenske diplomacija Karla Erjavca, češ da »v celotnem obdobju nismo srečali takratnega zunanjega ministra. Ni prišla pobuda z njegove strani, da bi lahko kaj več sodelovali.«

Tudi glede proge Divača–Koper zavrača kritike. »Drugi tir je zgodba o uspehu. Kljub vsem težavam smo stali Sloveniji ob strani,« je povedala. Med drugim so pri pripravi tehnične dokumentacije. »Rezultat je na mizi – dodanih 109 milijonov je zagotovljenih,« je povedala. Ček utegne biti izročen Sloveniji že čez teden dni.

Ne glede na slovenski odnos do institucij EU je Junckerjeva evropska komisija po njenem mnenju pokazala, da v času velikih izzivov (migracijska kriza, brexit, socialna kriza) zna delati. Rezultati so bili po njenem mnenju doseženi: gospodarska rast, investicije, višje plače.   

Ne glede na NLB za Vestagerjevo

Pričakuje, da bo čim prej imenovano novo vodstvo EU, da bi bili zagotovljeni delovanje institucij in izvajanje programov.
»Ugibati bi bilo neodgovorno,« je o tem, ali bo Junckerjeva naslednica postala njena kolegica, komisarka za konkurenco Margrethe Vestager, dejala Bulčeva. Tako kot sama tudi Danka prihaja iz liberalne skupine (ALDE).

Po njenih beseda je Vestagerjeva sposobna in pripravljena za prevzem vodilne funkcije. »Vodenje evropske komisije bi bilo najbolj primerno,« je ocenila in dodala, da deluje konstruktivno in povezovalno. »Ima občutek za male in velike države, pa tudi izzive, ki so vezani na Vzhod in Zahod,« je pojasnila Bulčeva.

Glede strogih zahtev Vestagerjeve za spoštovanje zavez za privatizacijo NLB je povedala: »Ves čas so potekali konstruktivni pogovori med Slovenijo in evropsko komisijo, z njo in vsemi deležniki.« Vestagarjeva je menda vedno ponujala dialog. Pogovori so se po njenem mnenju končali v dobro Slovenije, »a v skladu z zavezami«. Dodaja, da bi morali biti zadovoljni tudi z izidom, »saj se NLB uspešno sanira in postaja spet uspešna banka«.  

Kako so nastale zaveze, pa zadeva akterje prejšnjega obdobja, ki poznajo ozadja. O mnenju pravne službe, ki baje kaže na neupravičenost tožbe Bruslja proti Slovenije glede preiskav v Banki Slovenije, je povedala, da ga evropska komisija ni obravnavala in vprašanje je, ali ga bo. Ni mogla ne potrditi ne zanikati, ali sploh obstaja.