Edina rešitev je vstop novih zdravnikov

Ljubljana – Reševanje družinske medicine se razvija v smeri iskanja novih moči. Ministrstvo za letos predlaga 95 specializacij družinske medicine, včeraj je minister Aleš Šabeder podpisal predlog o spremembi zgornje meje števila ponudb za delo tujih zdravnikov v Sloveniji, ki je do četrtka v javni razpravi. Marko Drešček, strokovni vodja ZD Celje, je prihodu tujih zdravnikov naklonjen, a pravi, da bo zdravnike pomiril le nižji glavarinski količnik.

Predlog odredbe predvideva prihod skupaj 91 zdravnikov iz tretjih držav, ki niso članice EU, od tega 55 družinskih zdravnikov in še enega specialista otroške kirurgije z dodatnimi znanji kardiovaskularne kirurgije. Prejšnja odredba, pod katero se je konec novembra podpisal še Samo Fakin, je predvidevala prihod 35 zdravnikov, vendar družinskih zdravnikov sploh ni omenjala. »Edina rešitev je vstop novih zdravnikov. Od koderkoli bi prišli, da le pridejo,« je dejal strokovni vodja v ZD Celje Marko Drešček, ki ga čez slaba dva tedna čaka pogovor z družinskimi zdravniki v celjskem ZD. Prav vsi so namreč maja napovedali odpovedi.

Drešček je prepričan, da zdravnikov ne bo prepričalo nič drugega kot zmanjšanje glavarinskih količnikov. Po sporazumu med Fidesom in vlado jeseni 2017 je meja, pri kateri zdravniki lahko odklonijo vpis novega pacienta, določena na 1895, trenutno povprečje v državi je 2406 glavarinskih količnikov. Medtem ko ZZZS opozarja, da bi vztrajanje pri 1895 glavarinskih količnikih pomenilo, da bi čez noč brez zdravnika ostala šestina prebivalstva, zdravniki poudarjajo, da je to zavajanje. »Noben zdravnik ne bo odrešen 355 pacientov in nikakor ne bo 325.000 ljudi brez zdravnika, kot vztrajno ponavlja ZZZS. Samo tisti zdravniki, ki na novo vstopajo v sistem, bi lahko odklanjali bolnike po 1895 glavarinskih količnikih,« pojasnjuje Drešček.
 

Kaj še ponuditi?

Tudi če bodo tuji zdravniki, ki jim slovenščina ne bo pretrd oreh, prišli in če bo vseh 49 specializantov družinske medicine končalo specializacijo, 16 jo je zaključilo prav ta teden, bo treba rekrutirati nove. ZZZS namreč opozarja, da bi ob ciljnem glavarinskem količniku 1500 morali dodatno zaposliti 674 družinskih zdravnikov. Cilj bi lahko dosegli v dvanajstih letih, če bi se v mrežo vsako leto vključilo 50 novih zdravnikov in ne bi bilo upokojitev. ZZZS predlaga tudi nekatere finančne rešitve pri vključevanju novih timov družinske medicine, ki na začetku še nimajo dovolj opredeljenih pacientov.



Drešček vztraja, da je edini način pridobivanja novih zdravnikov družinske medicine razbremenitev sedanjih: »Zdravnica pripravnica, ki kroži pri nas, je povedala, da je njo in kolege strah, v kakšnih razmerah bi morali delati. Če bi videli zavezo o omejitvi razumnih glavarinskih količnikov kot mejo za vpisovanje novih bolnikov, bi jih to opogumilo za prijavo na specializacijo.«
 

Ne gre za grožnje

Prihodnji tedni bodo za slovensko družinsko medicino ključni. V ZD Nazarje se izteka odpovedni rok trem zdravnikom, 23 kranjskih zdravnikov je dalo odpovedi ta teden, napovedujejo jih v Celju in Mariboru. Vztrajno ponavljajo, da ne gre za denar, ampak da hočejo delati strokovno, varno in kakovostno. »Verjetno je ob zadnjih odpovedih delovnih razmerij povsem jasno, da si zdravniki v sistemu, v katerem ne morejo strokovno opravljati svojega poslanstva, ker nimajo dovolj časa za obravnavo pacienta, res ne želijo več delati in da ne gre zgolj za grožnje,« je poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik.

Vendarle pa se odpira tudi sindikalni boj. Fides je ta teden napovedal, da bodo vztrajali pri izločitvi zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju in da bodo od junija delali dosledno po modri knjigi standardov in normativov. Temu so se včeraj pridružili tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije.