Predlog je podprlo 34 poslancev, proti jih je bilo 44, s tem je končal parlamentarno obravnavo.
Galerija
Od 3. maja so higienski vložki, tamponi in nekateri drugi menstrualni higienski pripomočki že manj obdavčeni. FOTO: Jure Eržen/Delo
Državni zbor je ocenil, da predlog Levice in SD, da bi s spremembo zakona o davku na dodano vrednost (DDV) znižali obdavčitev ženskih higienskih izdelkov na pet odstotkov, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog je podprlo 34 poslancev, proti jih je bilo 44, s tem je končal parlamentarno obravnavo.
Od 3. maja so higienski vložki, tamponi in nekateri drugi menstrualni higienski pripomočki že manj obdavčeni. Takrat je namreč v skladu z odločitvijo vlade začela veljati dopolnitev pravilnika o izvajanju zakona o DDV, po kateri se za te izdelke obračuna 9,5-odstotna stopnja DDV, in ne več 22-odstotna.
To je danes v DZ v prvi obravnavi predloga zakona o DDV podčrtala tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek. »Z novelo pravilnika o izvajanju zakona o DDV ... je bilo znižanje stopnje DDV realizirano hitreje, kot bi bilo mogoče to s predlagano spremembo zakona,« je poudarila. Glede višine davčne stopnje pa je dejala, da je ta sedaj izenačena s podobnimi drugimi izdelki, namenjenimi zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb, kot sta hrana in zdravila.
Matej T. Vatovec iz Levice je sicer v imenu predlagateljev med drugim menil, da bi morali kot država razmisliti o tem, da bi se na določenih javnih mestih uvedlo brezplačno razdeljevanje takšnih izdelkov, denimo v šolah, zdravstvenih domovih in tako naprej. »To je vprašanje, ki presega vprašanje osebne izbire, ki presega vprašanje koncepta DDV. Je vprašanje enakosti, je vprašanje tudi razumevanja družbe tegob posameznic v tem smislu,« je bil prepričan.
Po njegovi oceni je bilo današnje glasovanje »predvsem odraz tega, ali smo kot družba pripravljeni preseči vsakršno obliko neenakosti«.
Bojana Muršič (SD) je poudarila, da menstrualni izdelki za pol prebivalstva predstavljajo nujnost in jih ne moremo metati v isti koš z zdravili, saj menstruacija ni bolezen. »Gre za izdelke, ki jih morajo kupovati ženske, že sicer revnejše, slabše plačane in tudi bolj obremenjene. Gre za javnofinančni izpad, ki je zanemarljiv v primerjavi z drugimi 'potroški', ki si jih privoščijo trenutno vladajoči,« je menila.
»Če ženskam ne moremo zagotoviti takojšnje izenačitve na dohodkovni strani, je prav, da naredimo korak k izenačitvi na stroškovni strani,« se je strinjala Alenka Bratušek (SAB), ki je tudi pozvala, da se v pakete s hrano za socialno ogrožene vključi tudi menstrualne potrebščine. Andreja Zabret (LMŠ) pa je menila, da bi bila bolj smiselna oblika pomoči od znižanja stopnje DDV subvencioniranje takih življenjsko nujnih potrebščin zlasti za socialno ogrožene državljanke in tudi državljane.
V SNS so se medtem vprašali, kdo zagotavlja, da se ne bi ob nižji stopnji DDV zvišale marže, cena pa bi tako ostala enaka. »Ženski higienski izdelki so bolj sorodni denimo medicinski opremi, ki ima nižjo stopnjo 9,5 odstotka, kot pa glasbenim delom, knjigam, slikanicam in podobnim izdelkom s stopnjo pet odstotkov,« je dodal Dušan Šiško (SNS).
»S sprejeto spremembo pravilnika menimo, da je vlada pokazala posluh za reševanj te problematike in posledično zmanjšanje možnosti za nastanek težav v primeru socialne ogroženosti, ki lahko privede v hudo stisko,« je bila s trenutnim stanjem zadovoljna Elena Zavadlav Ušaj (SDS). Tudi v NSi so bili prepričani, da so bili z uveljavitvijo pravilnika doseženi racionalni cilji predlaganega zakona.
Komentarji