Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

DVK zavrača očitke o počasnem štetju

Predsednik DVK Peter Golob zagotavlja, da ni šlo nič narobe in da so za zamudo krivi kvečjemu tisti, ki so določili pet glasovnic.
Direktor DVK Igor Zorčič in predsednik Peter Golob sta spomnila, da so imeli opravka s 3,5 milijona glasovnicami. FOTO: Blaz Samec
Direktor DVK Igor Zorčič in predsednik Peter Golob sta spomnila, da so imeli opravka s 3,5 milijona glasovnicami. FOTO: Blaz Samec
11. 6. 2024 | 16:11
11. 6. 2024 | 17:59
3:40

Dva dni po zaprtju volišč se državna volilna komisija (DVK) še vedno sooča s kritikami, predvsem zaradi nedeljskega štetja, slišati je pomisleke zaradi več kot 30.800 neveljavnih glasovnic, v zagati pa je tudi zato, ker se je na enem od volišč v Litiji znašla glasovnica več, kot je bilo tam volilnih udeležencev. Vse očitke zavrača.

»Še enkrat bom opozoril na to, da ni šlo za ene volitve, temveč za pet volitev hkrati. Volilni odbori so delo začeli okoli sedme ure zjutraj in končali ob štirih zjutraj naslednji dan. Pregledati je bilo treba 700.000 glasovnic za evropski parlament in potem še štirikrat po 698.000 glasovnic za referendume, vse skupaj torej skoraj 3,5 milijona materiala,« se je odzval predsednik DVK Peter Golob. Zaradi specifike evropskih volitev s preferenčnim glasom je treba te glasovnice pregledati večkrat, preden se izid vnese v informacijski sistem, kar pomeni tudi bolj dolgotrajen postopek kot ob ostalih volitvah.

Odbori so po zaprtju volišč najprej šteli volitve, ki se jih ni smelo objaviti pred 23. uro, potem referendume. »Ob 23. uri smo imeli na petih glasovanjih preštetih 50 odstotkov glasov, zato zavračam vse obtožbe. Nič ni šlo narobe in nihče ni bil kriv za tako situacijo, morda samo tisti, ki so se odločili za to, da ob evropskih volitvah izvedemo še štiri referendume. Temu se je treba pri naslednjih postopkih oziroma volitvah izogibati,« je svoje stališče izrazil Golob. Zanikal je tudi trditve o ogromnem porastu številu neveljavnih glasovnic, tokrat jih je bilo 4,4 odstotka, kar je sicer res še enkrat več kot 2019, a jih je bilo, za primerjavo, leta 2004 5,62 odstotka.

Merila za to, kakšna je veljavna glasovnica, so ostala enaka kot pred petimi leti, volilne komisije pa so prejele 13 različnih vzorcev s primeri, kaj velja in kaj ne. Dobršen del neveljavnih glasovnic pripisujejo bojkotu. »Pri nekaterih so narisane razne ilustracije ali so prazne ali v celoti prečrtane,« je ponazoril Igor Zorčič, direktor DVK. Na nekaj glasovnicah je bilo obkroženih več list ali več kandidatov na različnih listah.

Golob je potrdil tudi zaplete na dveh voliščih - pri glasovnicah za evropski parlament sta bili dve ponarejeni, kar je po njegovih besedah odbor ugotovil zelo hitro in ju izločil, v litijskem primeru pa naj bi šlo za to, da so enem volivcu pomotoma dali dve glasovnici.

Na dvome, ali bi lahko prišlo do zlorab pri vnašanju podatkov v računalniški sistem, odgovarjajo, da je to v pristojnosti tajnika in predsednika okrajne volilne komisije ter še po enega člana opozicije in enega koalicije, torej vnos nadzirajo štirje pari oči. Zavedajo pa se možnosti kibernetskih napadov in so na to posebej pozorni z nadgradnjami varnosti sistema.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine