Galerija
Dvig minimalne plače s prepričljivo podporo
Razprava v državnem zboru: Vsi se strinjajo, da je 638 evrov prenizko plačilo za delo, opozicija pa opozarja, da bi se vsem zvišale plače, če bi se razbremenilo delo.
Luka Mesec podal izjavo. Ljubljana, 10. avgust 2018 Foto Leon Vidic/Delo
29. 11. 2018 | 20:46
2:34
A+A-
Ljubljana – Predlog zakona o minimalni plači, ki ga je s podpisi vseh koalicijskih poslancev vložila Levica, je uspešno prestal današnje prvo branje v državnem zboru. V drugi obravnavi, ki bo morala biti čim prej, da bodo spremembe začele veljati že 1. januarja, pa bo zagotovo doživel še nekaj sprememb.
Levica v noveli zakona predlaga, da se 1. januarja 2019 minimalna plača zviša za 4,5 odstotka in se s sedanjih 638 evrov neto dvigne na 667 evrov neto (886 evrov bruto), 1. januarja 2020 na 700 evrov neto (940 bruto), od 1. januarja 2021 pa naj bi se uveljavila formula, po kateri se bo minimalna plača avtomatično usklajevala tako, da bo vedno za vsaj 20 odstotkov presegala minimalne življenjske stroške. Danes bi to bilo 736 evrov. Zdaj ima okoli 70.000 zaposlenih manj kot 700 evrov neto plače.
Eno od bistvenih določil predloga je tudi, da se dodatki, tudi za delovno in poslovno uspešnost ter za težje pogoje dela vanjo ne vštevajo. O tem, kdaj naj bi se to zgodilo, se še usklajujejo in bo določeno z amandmajem v drugem parlamentarnem branju zakona.
Predstavniki prav vseh poslanskih skupin so se v razpravi strinjali, da je minimalna plača danes prenizka in da mora ta doseči višino, ki bo zaposlenim omogočala dostojno življenje. Večina je izrazila tudi prepričanje, da mora obstajati razlika med prihodki iz dela in socialnimi transferji ter da je to razmerje porušeno, posebej po zadnjem dvigu denarnih socialnih pomoči.
Pričakovano so največ pomislekov na novelo zakona izrazili v opozicijskih NSi in SDS, kjer opozarjajo, da se bo z njim poskrbelo za samo eno skupino, namesto da bi z zmanjšanjem obremenitve dela omogočili, da bi vsi zaposleni prejemali višje neto izplačilo. Opozarjajo, da se rušijo razmerja in se uvaja uravnilovka. Vladi pa očitajo, da ni spoštovala socialnega dialoga.
Levica v noveli zakona predlaga, da se 1. januarja 2019 minimalna plača zviša za 4,5 odstotka in se s sedanjih 638 evrov neto dvigne na 667 evrov neto (886 evrov bruto), 1. januarja 2020 na 700 evrov neto (940 bruto), od 1. januarja 2021 pa naj bi se uveljavila formula, po kateri se bo minimalna plača avtomatično usklajevala tako, da bo vedno za vsaj 20 odstotkov presegala minimalne življenjske stroške. Danes bi to bilo 736 evrov. Zdaj ima okoli 70.000 zaposlenih manj kot 700 evrov neto plače.
Eno od bistvenih določil predloga je tudi, da se dodatki, tudi za delovno in poslovno uspešnost ter za težje pogoje dela vanjo ne vštevajo. O tem, kdaj naj bi se to zgodilo, se še usklajujejo in bo določeno z amandmajem v drugem parlamentarnem branju zakona.
Predstavniki prav vseh poslanskih skupin so se v razpravi strinjali, da je minimalna plača danes prenizka in da mora ta doseči višino, ki bo zaposlenim omogočala dostojno življenje. Večina je izrazila tudi prepričanje, da mora obstajati razlika med prihodki iz dela in socialnimi transferji ter da je to razmerje porušeno, posebej po zadnjem dvigu denarnih socialnih pomoči.
Pričakovano so največ pomislekov na novelo zakona izrazili v opozicijskih NSi in SDS, kjer opozarjajo, da se bo z njim poskrbelo za samo eno skupino, namesto da bi z zmanjšanjem obremenitve dela omogočili, da bi vsi zaposleni prejemali višje neto izplačilo. Opozarjajo, da se rušijo razmerja in se uvaja uravnilovka. Vladi pa očitajo, da ni spoštovala socialnega dialoga.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji