Dvanajst odstotkov ljudi tvega revščino

Ljubljana – V Sloveniji je lani 243.000 ljudi živelo z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, kar pomeni 12 odstotkov prebivalstva oziroma za 1,3 odstotne točke ali konkretno 25.000 ljudi manj kot leto prej, je objavil Statistični urad RS. Se je pa tudi prag tveganja revščine zvišal za 494 evrov na 8440 evrov na leto. To kaže, da je povprečni razpoložljiv dohodek gospodinjstev višji, kot je bil leto prej.

Izračuni temeljijo na dohodkih, prejetih leta 2018, zato podatki Sursa, ki veljajo za leto 2019, kažejo stanje za leto prej.
Povprečni letni razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo v Sloveniji se je lani zvišal za 1686 evrov na 24.725 evrov, povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva pa za 760 evrov na 10.093 evrov.

Največji delež dohodkov so dohodki iz dela (67,3 odstotka) in pokojnine (21,2 odstotka), sledijo socialni in družinski transferji (9,3 odstotka). Leta 2018 so se zvišale denarne socialne pomoči, minimalne pokojnine za polno delovno dobo in plače v nekaterih delih javnega sektorja.


 

Večji delež starejših enočlanskih gospodinjstev

Prag tveganja revščine pomeni, da so dohodki na člana v gospodinjstvu pod 60 odstotki povprečnih dohodkov v družbi. Meri se relativna revščina, pri čemer statistiki predpostavljajo, da so relativno revni tisti, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, ki je običajen za družbo, v kateri živijo.

Ker je višji povprečni dohodek gospodinjstev, je višji tudi prag. Za leto 2019 velja, da so bile tveganju revščine izpostavljene osebe, katerih neto razpoložljivi dohodek na ekvivalentno odraslo osebo na mesec je bil nižji od 703 evrov. Prag za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1477 evrov na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1055 evrov.

Po podatkih Sursa, je bilo med 243.000 osebami z nižjimi dohodki od praga tveganja revščine 90.000 upokojencev, kar pomeni dobrih 18 odstotkov vseh upokojencev, dve tretjini od tega so ženske. Tako delovno aktivnih kot brezposelnih je bilo po 40.000, le da to pomeni 4,5 odstotka vseh delovno aktivnih in slabih 44 odstotkov brezposelnih; 41.000 pa je mladoletnih otrok, kar je več kot desetina vseh otrok, 32.000 je bilo drugih oseb (nezmožni za delo, gospodinje, študenti ...).

V primerjavi z letom 2018 se je stopnja tveganja revščine znižala v vseh statusih aktivnosti, razen pri upokojencih, prav tako se je znižala v vseh starostnih skupinah, razen pri starejših od 60 let. Najbolj, za 3,1 odstotne točke, se je zvišala za enočlanska gospodinjstva starejših od 65 let, za 1,4 odstotne točke pa tudi za enostarševska gospodinjstva.


 

Nižje tudi tveganje socialne izključenosti

Stopnja socialne izključenosti, ki vključuje tri kazalnike (stopnje tveganja revščine, resne materialne prikrajšanosti in zelo nizke delovne intenzivnosti), se je lani znižala za 1,8 odstotne točke na 14,4 odstotka, kar pomeni, da je socialni izključenosti izpostavljenih okoli 293.000 ljudi oziroma 33.000 manj kot lani. Po tem merilu so opazne velike razlike med statističnimi regijami – najvišja stopnja tveganja socialne izključenosti je v zasavski (21,4 odstotka), koroški (19,3) in podravski (18,6) regiji, najnižja pa v gorenjski statistični regiji (9,6 odstotka), osrednjeslovenski in posavski (obe 11,6).
 

Boljše stanovanjske razmere

Kar 79 odstotkov gospodinjstev je lani izrazilo, da je njihovo stanovanje v dobrem stanju, kar je dve odstotni točki več kot leto prej. Za skoraj tretjino gospodinjstev so bili stanovanjski stroški lani težko breme, kar je tri odstotne točke manj kot leta 2018, za 15 odstotkov pa sploh niso breme, kar je za tri odstotne točke več. V zadnjih 12 mesecih je stanovanjske stroške najmanj enkrat z zamudo, zaradi finančne stiske, poravnalo 11 odstotkov gospodinjstev.

Delež gospodinjstev, ki ocenjuje, da mesec preživijo brez težav, se je povečal za eno odstotno točko na 18 odstotkov, tistih, ki težko preživijo mesec, pa se je zmanjšal za štiri odstotne točke na 20. Nepričakovane izdatke v višini 650 evrov bi si lahko privoščilo 63 odstotkov gospodinjstev, enotedenske počitnice pa 76 odstotkov.