Neomejen dostop | že od 9,99€
Na novico, da je bil generalni direktor ljubljanske psihiatrične klinike Bojan Zalar zaradi sporne izjave o prijavah spolnih zlorab, ki je močno odmevala junija, deležen le pisnega opozorila, se je odzval državni sekretar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.
Z odločitvijo Ministrstva za pravosodje, ki je disciplinski postopek proti Zalarju – ta je tudi sodni izvedenec – zaključilo in v sredo objavilo odločitev, se ne strinja. Pisno opozorilo je sicer ukrep, ki se izda po tretjem odstavku 29. člena zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, predvideno pa je za lažje disciplinske kršitve, če je kršitev storjena v olajševalnih okoliščinah, ki jo delajo posebno lahko.
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je disciplinski postopek proti Bojanu Zalarju uvedla, zatem ko je ta na novinarski konferenci ljubljanske psihiatrične klinike glede tega, ali pacientom, ki prijavijo nasilje, verjamejo, ali pa so že zaradi svoje duševne motnje diskreditirani, izjavil: »Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Pred 20 leti je bilo prijavljenih 10 spolnih zlorab, devet je bilo resničnih. Danes od 10 ne vem, ali je ena res. Ker je to del nečesa, del sistema.« STA
»Ključni problem nasilja je, da se žrtvam ne verjame. Bojan Zalar je s svojo izjavo pokazal, da je s širjenjem škodljivih ukoreninjenih stereotipov pravzaprav del problema, kar poraja resne dvome o njegovi usposobljenosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, še posebej, če so v postopke, v katerih sodeluje, vpletene žrtve nasilja,« je danes zapisal Dan Juvan. »Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se borimo ravno proti tovrstnim stereotipom in predsodkom o maščevalni in preračunljivi ženski, ki podaja lažne prijave nasilja. Da kaj takega izjavi celo sodni izvedenec, ki na tem področju predstavlja stroko, pa je skrajno nedopustno. Sodni izvedenec bi moral žrtev zaščititi, namesto da ji škodi.«
Kot je dodal, je iz Zalarjeve izjave jasno razvidno, zakaj je spolno nasilje kljub razširjenosti ena najmanj prijavljenih oblik kaznivega dejanja, zakaj žrtve ne zaupajo institucijam in zakaj se širijo predsodki ter stereotipi o ženskah.
»Naš skupni cilj mora biti ravno nasproten – žrtve vseh oblik nasilja moramo opogumiti in jim zagotoviti primerno obravnavo. Od javnih funkcionarjev na kakršnem koli položaju, še posebej pa na čelu zdravstvene ustanove, zato pričakujemo, da se bodo vzdržali škodljivih izjav, ki prestavljajo pozornost s storilcev na žrtve in ki dvomijo glede razširjenosti pojavov in težavnosti prijavljanja spolnega nasilja.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji