Država ne najde dokumentov za tretjino državnega premoženja

Računsko sodišče je zaradi pomanjkanja revizijskih dokazov zavrnilo izrek mnenja o zbirni bilanci stanja proračuna na dan 31. 12. 2017. V reviziji ni bilo mogoče pridobiti zadostnih in ustreznih dokazov za potrditev stanj osnovnih sredstev, terjatev za sredstva, dana v upravljanje, in kratkoročnih terjatev do kupcev.

Zbirna bilanca stanja je, nekoliko poenostavljeno povedano, popis državnega premoženja in virov, iz katerih je bilo to premoženje pridobljeno. V zbirni bilanci stanja ima Republika Slovenija evidentirano premoženje v skupni vrednosti 31,8 milijarde evrov. Računsko sodišče ugotavlja, da za 9,9 milijarde evrov tega premoženja dokumentacija bodisi ni ustrezno vodena bodisi sploh ne obstaja. Zato je zavrnilo izrek mnenja.

Zavrnitev izreka je najslabše možno mnenje, ki ga lahko poda državni revizor. Pomeni, da je državni organi evidence premoženja vodijo tako slabo, da sploh ni bilo mogoče preveriti, ali so evidentirane vrednosti pravilne.

Poleg zavrnitve izreka mnenja ima računsko sodišče še dve možnosti. Lahko poda odklonilno mnenje, če na podlagi preverjanja dokumentacije ugotovi nepravilnosti, in naloži odpravo teh nepravilnosti. Lahko pa poda tudi pritrdilno mnenje.

Tole so glavne ugotovitve računskega sodišča:

• V zbirni bilanci stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2017 ni bilo mogoče potrditi izkazanih vrednosti za osnovna sredstva v skupni vrednosti 6,9 milijarde evrov. Računsko sodišče navaja, da tega ni bilo mogoče storiti zaradi nepravočasnega aktiviranja investicij in ker ni bil izveden popis investicij v teku. Država prav tako nima dokumentacije o nabavni vrednosti in popravkov vrednosti za starejša osnovna sredstva. Ugotovilo je tudi napake pri obračunavanju popravkov vrednosti, neurejene vpise v zemljiško knjigo in nedokončane postopke popisnih komisij.

 

• Ministrstva ne razpolagajo z dovolj podrobnimi analitičnimi evidencami o terjatvah za sredstva, dana v upravljanje. Računsko sodišče zato ni moglo potrditi vrednosti za 2,87 milijarde evrov državnega premoženja.

 

• Zaradi neusklajenosti podatkov v informacijskem sistemu organa upravljanja in računovodsko-informacijskem sistemu organa za potrjevanje računsko sodišče ne more potrditi kratkoročnih terjatev za sredstva iz naslova sredstev Evropske unije v skupni vrednosti 169 milijonov evrov.

 

• Ministrstvo za finance nepravilno sestavlja zaključni račun proračuna Republike Slovenije. Zbirna bilanca stanja je skladno z določili zakona o javnih financah (ZJF) sestavni del zaključnega računa proračuna RS. Podrobnejšo vsebino zaključnega računa proračuna RS predpiše minister za finance. V veljavnih navodilih o zaključnem računu pa ni določeno, v kateri del zaključnega računa spada zbirna bilanca stanja, opozarja računsko sodišče.

Postopek revidiranja je pri državnih organih drugačen kot v primeru revizije gospodarskih družb. Revizijsko poročilo tako ni konec postopka, ampak je Računsko sodišče RS od Vlade Republike Slovenije, od ministrstva za infrastrukturo ter od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem morajo izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nepravilnosti. Pri teh organih so bile, kot kaže, ugotovljene nepravilnosti. Za sestavo zbirne bilance stanja je odgovorno ministrstvo za finance, ki ga je v problematičnem obdobju vodila Mateja Vraničar Erman.