Država mora postaviti zgled privatnemu sektorju

Po ocenah Inštituta za študije prekariata je v Sloveniji prek atipičnih oblik dela zaposlenih 322 tisoč ljudi – več kot tretjina delovno aktivnega prebivalstva. Direktor inštituta Črt Poglajen pravi, da bi slovenska vlada kljub temu utegnila postati ena prvih, ki se bo urejanja tega področja lotila sistematično, ne projektno. Stranke, kot so SD, Levica in LMŠ, si po njegovem mnenju ne morejo privoščiti, da bi pozabile na prekarnost, saj na uspešni socialni državi gradijo svojo identiteto.

Soočenje s prekarnostjo je vključeno v koalicijsko pogodbo. So pa nekateri politiki v preteklih dneh poudarili, da je med vsebino koalicijske pogodbe in realnimi politikami včasih določeno odstopanje. Kaj bi bilo potrebno, da bi se tisti členi koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na prekarnost, upoštevali?

Da bi se prekarnost vključilo v politike vlade, je potrebno ustanoviti urad, ki se bo posvečal odpravljanju prekarnosti sistematično in dolgoročno. Gre namreč za niz kompleksnih problemov, ki se v času spreminjajo. Projektno bi se teme lahko lotili, če bi sprememba določenih ukrepov zadostovala za odpravo prekarnega dela. Jasno pa je, da se pojavljajo vedno nove oblike prekarnosti, zato bo treba ukrepe prilagajati spreminjajočemu se stanju.

Kako verjetno je, da bodo ustanovili ta urad?

Mislim, da je urad oziroma notranjeorganizacijska enota na vladni ravni edina pot za realizacijo koalicijske pogodbe. Stranke, kot so SD, Levica in LMŠ, si ne morejo privoščiti, da bi pozabile na prekarnost, saj na uspešni socialni državi gradijo svojo identiteto.

Zakaj je pomembno, da je skupina na nivoju vlade? Ni dovolj, da bi se temu vprašanju posvetili na ministerstvu za delo?

Skupina na nivoju ministrstva ni dovolj. O tem govorijo izkušnje na številnih področjih. Ker različna ministrstva vodijo različne stranke, pri konkretnih primerih zelo hitro pride do šuma. Eno ministrstvo lahko pripravi ukrepe, ki se znajdejo v predalu drugega ministrstva. Zato je pomembno, da se prekarnosti loti vlada.



Vlada je ob oblikovanju delovne skupine predvidela tudi minimalne plače za agencijske delavce na
čakanju, zaščito ljudi, ki delo za istega naročnika opravljajo po civilni pogodbi, ureditev socialne in
zdravstvene varnosti espejev, podvojitev števila inšpektorjev in preganjanje veriženja pogodb.
Kateri ukrepi so za borbo proti prekarnosti ključni?

Vsi ukrepi so pomembni in vsi zadevajo veliko število ljudi, ki so trenutno brez ali z zelo malo pravicami. Ključno pa je, da se zadeve lotimo strukturirano, celovito in ne preko posameznih ukrepov.

Lahko natančneje opredelite, kaj imate v mislih, ko pravite, da bi se bilo stvari potrebno lotiti celovito?

Treba je sestaviti ekipo strokovnjakov, strategijo in konkretne politike ter v dialog vključiti sindikate. To je prvi korak. Drugi korak je podrobno spremljanje udejanjanja ukrepov.

Kdo je za odpravo prekarnosti ob vladi še pomemben? Omenili ste strokovnjake in sindikate …

Sodelovati morajo vsi člani socialnega dialoga. Prekarnost je problem, ki ga morajo resno vzeti vsi, ki se pogajajo o vsebini socialnega sporazuma. Zelo velik pomen pri urejanju prekarnosti imajo sindikati, ki trenutno branijo predvsem svoje člane. Pomembno pa je, da zaščitijo delavce, torej tudi prekarce. V Sloveniji imamo med delodajalci nekatera podjetja, ki zelo dobro skrbijo za zaposlene in ki bi lahko standard protiprekarnega zaposlovanja vpeljala kot kriterij. Sodelovati bi morale tudi občine in lokalna samouprava. Svoj delež pa bi pri tem morala pristaviti tudi država. Konec koncev se je v koalicijski pogodbi obvezala, da bo na tem področju vzor.

Inštitut za študije prekariata je pripravil Certifikat za družbeno odgovorno vodenje podjetij in neprekarno zaposlovanje. Lahko o tem poveste več?

Certifikat je lahko temelj neprekarnega zaoposlovanja tako na ravni podjetij, kot na ravni javne uprave. Kriteriji in ekipa ocenjevalcev so po enoletni pripravi projekta jasno definirani. Ko bo posamezno podjetje zadostovalo tem kriterijem, bo dobilo prvo stopnjo. Obstaja pa tudi višji nivo.

18. septembra pripravljate izdajo drugega zbornika intervjujev. Koga pričakujete med gosti?

Prepričani smo, da se nam bodo pridružili pomembni deležniki. Prekarci, sindikati, civilna družba, tudi politika … Povabili smo vse, ki smo jih intervjuvali, od kandidatov za predsednika republike do predsednikov strank.

Zdi se, da v zadnjem času zelo stopnjujete tempo …

Res je. Želimo, da se zaveze, zapisane v koalicijski pogodbi, realizirajo. Da prekarnost začnemo obravnavati kot resen problem – prvič v zgodovini Slovenije, s čimer bi prehiteli večino evropskih držav.

Nekateri predstavniki gospodarstva so se ostro odzvali na napovedano višjo obdavčitev kapitala. Se ne bojite, da bi se lahko tudi pri odpravi prekarnosti? Delodajalcem iz ekonomskega stališča bolj ustreza, če lahko delavce najemajo prek atipičnih oblik zaposlitve.

V primeru, o katerem govorite, je šlo predvsem za dva delodajalca, katerih izjave odmevajo v javnosti, zaposlujeta pa malo ljudi, če jih primerjamo s Krko, Lekom ali Gorenjem. Zato se mi zdi, da njuno mnenje ne bi smelo relevantno vplivati na odločevalce. Pri ukrepih, ki se bodo nanašali na odpravo prekarnosti, bi se pri katerem od podjetij, ki zaposlujejo prekarno, znalo zgoditi kaj podobnega. Je pa pomembno, da odločevalci pred očmi zadržijo problem in interes velikega števila zaposlenih. To bo pomembno vplivalo na mnenje in pogled ljudi.