Država bi lahko storila več pri odpravljanju debelosti otrok

Pred dvema letoma je bil v Sloveniji delež predebelih osnovnošolcev za več kot 43 odstotkov večji kot pred tridesetimi leti, debelih osnovnošolcev pa je bilo za kar 193 odstotkov več kot leta 1989. Čeprav se od leta 2010 trend prehranjenih in debelih otrok zmanjšuje, je priložnosti za izboljšave na sistemski ravni še vedno veliko, ugotavlja računsko sodišče.

Računsko sodišče je na podlagi analize podatkov za obdobje med januarjem 2015 in decembrom 2016 ugotovilo, da je država v določeni meri sistemsko uredila možnosti za zdrav življenjski slog otrok v času, ko so otroci v šoli. Ministrstvo za zdravje (MZ), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa da na področju obvladovanje debelosti otrok izvajajo kar nekaj ukrepov.

NIJZ tako preverja, ali zavodi pri pripravi hrane upoštevajo smernice zdravega prehranjevanja, prepovedana je distribucija nezdrave hrane in pijače, zakonska ureditev omogoča nabavo živil po načelu kratkih verig. Pravna ureditev organiziranja in subvencioniranja prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih pa zagotavlja pogoje za enako obravnavo otrok glede dostopnosti in dosegljivosti prehrane v času, ki ga otroci preživijo v zavodih.

Kar manjka pa je boljša sistemska ureditev. Zavodi so namreč obvezani, da vzgojno-izobraževalne vsebine spodbujanja zdravega prehranjevanja vključijo v letni delovni načrt, a jih polovica tega ne počne. Na drugi strani pa – tudi na podbudo MZ, MIZŠ in NIJZ - sodelujejo v številnih manjših projektih (Mreža slovenskih zdravih šol, Shema šolskega sadja in zelenjave, Tradicionalni slovenski zajtrk), namenjenih spodbujanju zdrave prehrane.


 
Ugotavljajo tudi, da slovenski predpisi ne obsegajo najmanj 180 minut kakovostne šolske športne vzgoje tedensko, kar priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. »Vendar pa se šole lahko vključujejo v dodatne projekte in programe, ki pa več telesne dejavnosti omogočajo le določenemu številu otrok.«

Sodišče še ugotavlja, da načrtovanje ciljev in ukrepov za obvladovanje debelosti otrok ni bilo v celoti ustrezno, vendar pa, da sta MZ in NIJZ v obdobju, na katero se nanaša revizija, izvedla vse načrtovane ukrepe. Drugače je z MIZŠ, ki nekaterih načrtovanih ukrepov ni izvedlo.

In končna odločitev? MZ, MIZŠ in NIJZ so bili pri izvajanju aktivnosti in ukrepov za obvladovanje debelosti otrok »delno učinkoviti«. Njihove uspešnosti pri uresničevanju ciljev pa po mnenju sodišča še »ni mogoče oceniti«, saj je učinek težko izmerljiv in se kaže z zamikom. Kljub koraku v pravo smer bi lahko država obvladovanje debelosti otrok še izboljšala, če bi ukrepi in aktivnosti dosegli vse otroke in bi bilo zato njihovo izvajanje učinkovitejše.

Na ministrstvu veseli, da delajo v pravi smeri, priporočila bodo proučili

Na ministrstvu za zdravje so v odzivu na poročilo izrazili veselje, da so se ukrepi, ki jih sistematično izvajajo vse od leta 2005, izkazali za uspešne. Poudarjajo, da se je povečal delež mladih, ki redno zajtrkujejo, manj pa je takšnih, ki pogosto uživajo sladke pijače. Priporočila sodišča nameravajo proučiti in jih upoštevati pri nadaljnjem izvajanju nacionalnega programa.

Ob tem dodajajo, da bo treba v prihodnje največ pozornosti posvetiti otrokom in mladostnikom iz družin z nižjim socialno-ekonomskih standardom. »Naš cilj je, da jim omogočimo  življenje v okoljih, v katerih bodo lahko razvijali zdrave prehranske in gibalne navade.«