Vlada s predlogom novele zakona o tujcih, ki ga je poslala v državni zbor po nujnem postopku, poskuša delodajalcem olajšati dostop do tuje delovne sile. Medtem ko v okoljih, kjer je veliko priseljencev, opozarjajo na pasti pomanjkljive integracije delavcev in njihovih družin, v Delavski svetovalnici pravijo, da uveljavitev zahtev glede znanja slovenskega jezika, ki jih je uvedla že prejšnja novela, lahko pripelje do tega, da bodo družine prisiljenih delavcev prisilno razbite.

Z novelo zakona o tujcih bi aktualna vlada kot predlagateljica rada odpravila administrativne ovire in pospešila vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi. Novelo delodajalci podpirajo, saj so zaradi zahtev in počasnih upravnih postopkov težko zaposlovali nove kadre.

Ponovno uvajajo dostop do brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev. Novela pa ne spreminja pogoja znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (A1) za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in osnovni ravni (A2) za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Te določbe prejšnje novele tega istega zakona se začnejo po dveletnem prehodnem obdobju uporabljati 27. aprila.

To bo v praksi pomenilo, da bodo morali družinski člani tujcev, imetnikov dovoljenja za bivanje v Sloveniji, ob vlogi za podaljšanje dovoljenja predložiti potrdilo o opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni pri pooblaščeni ustanovi v Sloveniji.

Priseljencem naj bi preprostejši postopki olajšali življenje, mnogi so zaradi prepočasnih upravnih postopkov ostali brez statusa, kar jim onemogoča delo in preživetje. V občinah, v katere se priseljujejo tujci, pa ne skrivajo zaskrbljenosti zaradi novele, ki po njihovem širše odpira vrata priseljevanju. Kot je v nedavnem pogovoru za Delo povedal župan Kranja Matjaž Rakovec, vlado že več let opozarja na težave, ki izvirajo iz neuspešno integriranih družin priseljencev, predlagatelj novele bi se po njegovem mnenju moral zavedati temnih plati nenadzorovanega priseljevanja tujcev in bolj dejavno poskrbeti, da se bodo naučili osnov slovenščine.

Na Rakovčeve besede o temnih plateh priseljevanja in o tem, da nekateri med priseljenci tudi zlorabljajo zakonsko nedorečen sistem, se je odzval Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki ima vsakodnevno stik z delavci iz tujine in njihovimi družinami. »Težko vam opišem vse stiske, s katerimi se soočajo ti ljudje. Kar zadeva zahteve glede znanja jezika, bi morda lahko njihov odziv strnil v vprašanji, kdaj naj se učim jezika, če ves dan delam? In, kako naj se ga naučim? Dejstvo je, da uvedba pogoja znanja slovenskega jezika na ravni A1 za polnoletne družinske člane pri podaljševanju dovoljenja za prebivanje na osnovi združitve družine, ki bo očitno začel veljati konec aprila, prinaša kup realnih problemov za družine delavcev,« pravi Lukić.

Priseljencem naj bi preprostejši postopki olajšali življenje. FOTO: Blaž Samec/Delo

Imeli bi delavce, ne pa njihovih družin

Tako bodo družinski člani »nosilca združitve« morali znati jezik že pri prvem podaljšanju dovoljenja za prebivanje – kar je lahko že tako rekoč po nekaj mesecih bivanja v Sloveniji. Lukiću se zdi, da bi država imela tuje delavce, ne bi pa imela tujih družin. »Kaj se bo, recimo, zgodilo s tričlansko družino z mladoletnim otrokom, kjer mati ne bo opravila izpita iz slovenskega jezika? Jo bodo izgnali? Bodo razbili družino? Je to namen učenja slovenščine kot orodja integracije? Razbitje družine?« se sprašuje Lukić.

Pri tem opozarja še na pogoj znanja slovenskega jezika na ravni A2 za pridobitev stalnega prebivališča, ki bo očitno tudi veljal od konca aprila dalje. Raven znanja slovenskega jezika A2 sicer zahteva zakon o državljanstvu, ki govori, da je pogoj za pridobitev državljanstva tudi ta, da nekdo »dejansko živi v Sloveniji deset let, od tega neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca«. Status stalnega prebivališča sicer pomeni »širši« dostop do socialnih pravic.

»Tako je znanje jezika iz integracijskega orodja postalo orodje varuhov staroselcev, ki v tujcih, ki vsak dan nevidno skrbijo za temelje države, ji odnašajo smeti, ji čistijo mize, ji čistijo koše, zlagajo na police, pripravljajo, ji prinašajo in strežejo hrano itd., očitno vidijo nevarnost množičnega okupatorskega napada na državo in njene socialne dobrote,« opozarja sogovornik iz Delavske svetovalnice.