V nadaljevanju preberite:

Pater Branko Cestnik je Veliko noč praznoval v Nemčiji, Italiji in v Španiji - tudi kot duhovnik, ki je vodil obrede in glede na izkušnje pravi, da je slovenska Velika noč vendarle ostala »zelo naša«. Zakaj?

»Jutranji blagoslov ognja na veliko soboto na primer in prometejsko raznašanje božjega ognja do vsakega ognjišča na vasi – to je zelo naše. Tu je sam blagoslov jedi, ki ga izven območja rajnke Velike Avstrije praktično ni – tudi to je naše. Sledi vstajenjska procesija na velikonočno jutro, ki je na podeželju še vedno osrednji in najbolj svečan velikonočni dogodek. Teh procesij v širšem evropskem prostoru ni. Uradna rimsko-katoliška liturgija teh procesij niti ne predvideva.

Lahko rečem, da je slovenska Velika noč od vseh teh praznikov še najmanj na udaru tujih vplivov in potrošništva, čeprav so tudi pri Veliki noči poskusi, da bi velikonočni zajček vskočil v središče praznika.« Cestnik se pošali: »Čokoladna industrija se zdi prešibek sponzor, da bi zajček ogrozil skrivnost praznega Kristusovega groba, v nasprotju z Božičkom, katerega sponzor je pač močan.«