Nacionalni simbol se ne menja v ihti

Prav na današnji dan pred 174 leti je slovenski domoljub Lovro Toman s somišljeniki prvič izobesil slovensko narodno zastavo na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. V spomin na narodnobuditeljsko dejanje velja 7. april za njen rojstni dan. V ustavi je zapisano, da je zastava države belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije, kar pomeni, da je njen temelj zgodovinska zastava slovenskega naroda, ki je nastala tistega burnega leta 1848 v stari Avstriji.

V društvu Heraldica Slovenica spodbujajo k izobešanju slovenske zastave vsaj med prazniki, če ne kar vse leto, vedno pa na pravilen način, opozarja njihov predsednik Aleksander Hribovšek. Dober odziv med ljudmi so sprejeli kot spodbudo, da dan slovenske zastave letos razširijo kar na ves april. Cilj je izboljšati zavedanje, da imamo to lahko izobešeno skozi vse leto in da je treba z našimi simboli ravnati spoštljivo. Ne nazadnje je tribarvnica simbol naše države in ne aktualne oblasti. Letos so v društvu za praznik zastave oblikovali in izdelali slovensko pentljo, ki so jo prejeli predsednik države, vlada, poslanci državnega zbora in svetniki državnega sveta. Že vrsto let slovenski vojaki ob pomniku Geometričnega središča Slovenije (Geoss) v Spodnji Slivni praznično razvijejo slovensko zastavo in tudi v nedeljo ob 14. uri bo tako.

Častna četa Slovenske vojske bo v nedeljo v Spodnji Slivni slovesno razvila slovensko zastavo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

»Slovenska zastava je zunanje znamenje izjemne enotnosti, ki je našim prednikom omogočila, da so oblikovali slovenski narod, nam pa, da smo osamosvojili svojo državo. Za prihodnje generacije državljanov Slovenije pa bo osnova za doseganje večje blaginje,« je prepričan Hribovšek. Sogovornik pravi, da je zagovornik spoštovanja simbolov svoje države. To je temelj, mimo katerega ne more noben državljan. Zastava Slovenije je nastala v naglici burnega obdobja tik pred osamosvojitvijo in doživela krvavi krst med osamosvojitveno vojno, ko nas je predstavljala na bojišču. Z njo označujemo tudi suverenost nad svojim ozemljem.

Simboli kot trajna znamenja

Na vprašanje Dela, kakšno je njegovo stališče do nekaterih predlogov, da bi se morala slovenska državna zastava spremeniti, ker da je preveč podobna ruski in slovaški, Hribovšek odgovarja, da je zastava zaradi naglice in političnih nesoglasij ter drugih okoliščin leta 1991 morda neizrazita in v marsičem zelo podobna drugim zastavam, vendar se je treba zavedati, da se nacionalni simbol ne menja takrat, ko komu v tujini kaj ni pogodu.

Slovenci smo do razvitja zastave in njene uporabe precej zadržani, meni Aleksander Hribovšek, predsednik društva Heraldica Slovenica. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

»Če jo bomo kdaj menjali, bi jo zato, ker bomo morebiti našli ustreznejšo ali ker bi sami trezno začutili, da je to treba storiti. Nikoli pa ne v ihti. Nacionalni simboli so trajna znamenja, ki oblikovno, vsebinsko in upodobitveno niso odvisna od trenutnih tržnih smernic. Tega se moramo vsi zavedati. Pot do simbola, ki ga narod ponotranji in sprejme, je ponavadi dolga,« opozarja Hribovšek. Meni, da smo Slovenci do razvitja zastave in njene uporabe precej zadržani. Največkrat jo srečamo ob športnih uspehih sonarodnjakov. Kljub temu v društvu opažajo, da se stanje iz leta v leto izboljšuje in je zastav vedno več, tudi ko ni prazničnih dni in športnih prireditev. Kako ravnati s slovenskimi simboli, je jasno zapisano v zakonu o grbu, zastavi in himni (ZGZH). Največji zastavi na drogu, ki sta nameščeni v skladu z zakonodajo, plapolata na Brezjah in sredi krožišča Tržec v občini Videm.