Društvo psihologov Slovenije ostro proti prodaji alkohola v šolskih prostorih

Društvo psihologov Slovenije (DPS) je izrazilo ostro nasprotovanje predlogu spremembe zakona o omejevanju porabe alkohola, ki bi omogočila prodajo alkoholnih pijač na prireditvah v šolskih prostorih zunaj pouka in obšolskih dejavnosti. Predlog, ki ga je v obravnavo vložila skupina poslancev pod vodstvom Jelke Godec, je bil zavrnjen na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, kar v DPS podpirajo.

Kot opozarjajo psihologi, bi takšna sprememba zakona imela daljnosežne negativne posledice za otroke in mladostnike ter ogrozila dolgoletna prizadevanja za zmanjševanje tveganih vedenj, povezanih z alkoholom.

Alkohol in mladostniki

Društvo poudarja, da uživanje alkohola pri mladih prinaša resne posledice, vključno z večjim tveganjem za zasvojenost, duševne težave, nasilje in prometne nesreče. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kar 85 odstotkov slovenskih 15-letnikov uživa alkohol, polovica tistih, ki začnejo piti v osnovni šoli, pa postane zasvojenih.

»Šola mora ostati varen prostor za otroke, mladostnike, starše in zaposlene, kjer se spodbuja zdrav življenjski slog. Omogočanje prodaje alkohola v šolskih prostorih bi bilo napačno sporočilo, ki bi normaliziralo pitje med mladimi,« je izpostavila predsednica DPS prof. dr. Anja Podlesek.

Posebej skrb vzbujajoče je dejstvo, da številni mladostniki alkohol dojemajo kot neškodljivo sredstvo za sprostitev in zabavo, kar je posledica družbenih norm in tolerance do pitja v Sloveniji. Raziskave kažejo, da se slovenski mladostniki z alkoholom prvič srečajo v povprečju že pri 11 letih, pogosto v domačem okolju, kjer odrasli to prakso bodisi spodbujajo bodisi tolerirajo.

Družbena odgovornost

V DPS opozarjajo, da je odnos odraslih do alkohola ključen pri oblikovanju vedenja mladih. Dvojna merila – po eni strani opozarjanje na škodljivost alkohola, po drugi pa dovoljevanje prodaje v šolskem okolju – bi po njihovem mnenju oslabila verodostojnost preventivnih prizadevanj in prispevala k permisivnemu odnosu do alkohola v družbi.

»Športni in kulturni dogodki v šolskem okolju niso združljivi z alkoholom. Če želimo biti kot družba resnično odgovorni, moramo v šolah ohranjati ničelno toleranco do alkohola – tako kot velja v zdravstvenih ustanovah,« poudarja mag. Barbara Stožir Curk, predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju.

Hkrati DPS opozarja, da ne gre zgolj za vprašanje zakonodaje, temveč za širšo družbeno spremembo. Potrebna je večja odgovornost vseh, od politikov in šolskih delavcev do staršev in lokalnih skupnosti, da bi skupaj ustvarili okolje, ki ne spodbuja tveganega vedenja med mladimi.

Alkohol v šolah: kje potegniti mejo?

Društvo izpostavlja, da bi sprememba zakona ustvarila zmedo v že vzpostavljenih pravilih in vrednotah. Postavlja se vprašanje: če alkohol v šolah dovolimo ob koncih tedna, zakaj ne bi kmalu dovolili tudi prodaje na maturantskih plesih ali zaključnih prireditvah? Kje potegniti mejo?

»Gre za princip. Če dovolimo eno izjemo, kmalu postanejo sprejemljive tudi druge. Zato mora biti politika do alkohola v šolskem okolju stroga in jasna,« opozarja Julija Pelc, predsednica Strokovnega sveta DPS.

Društvo poziva politike, da namesto razprave o liberalizaciji prodaje alkohola v šolskem okolju več pozornosti namenijo celostnim rešitvam za izboljšanje duševnega zdravja mladih in krepitvi izobraževalnih programov za preprečevanje odvisnosti. Prav tako pozivajo k odgovornemu zgledovanju predstavnikov javnega življenja.

V DPS so prepričani, da mora šola ostati prostor modelnega učenja zdravega življenjskega sloga in da ekonomski interesi ne smejo prevladati nad zdravjem otrok in mladostnikov.

»Slovenija že vrsto let sledi strategiji zmanjševanja alkoholne škode. Spreminjanje zakonodaje v nasprotno smer bi pomenilo korak nazaj. Namesto da olajšujemo dostopnost alkohola, bi morali spodbujati kulturo druženja brez njega,« zaključujejo v Društvu psihologov Slovenije.