Drugo življenje lesenih stolov in plastičnih vrečk

O odpadkih se običajno razgovorimo aprila, ob svetovnem dnevu Zemlje, ali junija, ob svetovnem dnevu okolja, vmes pa jih kopičimo in odlagamo, predvsem pa se jih nenehno – branimo. V družbi Pernod Ricard Slovenija že dobro desetletje prisegajo na Responsib'ALL Day, družbeno odgovoren dogodek z rdečo nitjo, ki se ji reče – odpadek. Letos so se odločili na ta dan »nečemu, kar je na prvi pogled odpadek«, vdahniti drugo življenje. Tako so prerojeni stoli postali uporaben kos pohištva, nemarno odvržene plastične vrečke, pobrane vzdolž obale Jadranskega morja, pa unikatna grafika.

Responsib'ALL Day podjetja Pernod Ricard je globalen dogodek, ki poteka v 86 državah in aktivira več kot 20.000 zaposlenih, ki na različne načine prispevajo k doseganju trajnostnih ciljev skupine.

Kot poudarjajo v slovenskem Pernod Ricardu, vsak Slovenec na leto odvrže 23 kilogramov pohištva, katerega polovica je primerna za prenovo in ponovno uporabo, in 500 kilogramov gospodinjskih odpadkov; v slednjih plastična embalaža predstavlja kar četrtino. Če bi upoštevali še plastične vrečke, dodajajo, bi bil ta delež neprimerno večji.

Urša Draginc, Pernod Ricard Slovenija. FOTO: Primož Pičulin

»Vse sestavine, ki jih v našem podjetju uporabljamo za proizvodnjo izdelkov, izvirajo iz narave, zato je ne le družbeno odgovorno, temveč tudi ključno, da skrbimo za okolje. To je tudi razlog, da sta ohranjanje naravnih virov in zmanjšanje odpadkov ključi strateški usmeritvi skupine,« pravi Urša Draginc, vodja projekta Resposib'ALL Day v Pernod Ricard Slovenija.

Njihovi zaposleni so tako iz odpadnih plastičnih vrečk, ki so jih zbrali sami, in vrečk, ki jih je na obali Jadranskega morja »nabralo« društvo Smetumet, ustvarili grafike v obliki steklenic pijač znanih blagovnih znamk. Grafike bodo predstavitve deležne v Pernodovih poslovnih prostorih in na promocijskih dogodkih.

Smetumetove čistilne akcije in vrečke

Kot je povedala Maja Rijavec iz Smetumeta, društvo čistilne akcije pobiranja smeti vzdolž Jadranske obale, predvsem v narodnem parku Kornati, soorganizira od leta 2019.

Maja Rijavec, društvo Smetumet. FOTO: Primož Pičulin

Lani so skupaj pobrali približno 400 kilogramov naplavljenih plastičnih smeti. »Večino plastičnih odpadkov odvržemo v navadne smeti - kot komunalne odpadke -, saj jih ultravijolični žarki in drugi elementi naredijo težavne za industrijsko reciklažo.« Del pobranih plastičnih smeti pa odnesejo s seboj in jih uporabijo za pripravo ozaveščevalnih razstav, za delavnice ali jih dajo kreativcem za kreativno reciklažo. Zlatarstvo Skušek iz njihovih naplavljenih vab – rib, denimo, izdeluje in prodaja broške.

Na Tovarnjaku, enem od neposeljenih otokov Kornatov, Smetumet sicer vsako leto izvaja tudi monitoring odpadkov, ki jih tja zanesejo valovi.

Po obnovljene stole v CPU

S prenovo enajstih »osnovnih kosov pohištva vsakega doma« - lesenih stolov - pa so v Pernod Ricardu želeli pokazati zlasti na enostavnost postopka. Stole so zaposleni popravili, pobrusili in prebarvali, tako da so bili hitro primerni za ponovno uporabo. Stare stole so dobili v ljubljanskem centru za ponovno uporabo (CPU Ljubljana) in jih po prenovi tja tudi vrnili. V centru bodo stoli naprodaj od 30 do 40 evrov.

Stoli prej ... FOTO: Primož Pičulin

... stoli potem. FOTO: Primož Pičulin

V podjetju Pernod Ricard verjamejo, da lahko s takšnimi dogodki aktivirajo svoje zaposlene, ki posledično vplivajo tudi na lokalno skupnost. To je še posebej pomembno, saj lahko podjetje z ozaveščanjem vseh svojih zaposlenih doseže približno 5 milijonov ljudi po vsem svetu.

Tovrstni dogodki opozarjajo, pravi Maja Rijavec, da so smeti slepa pega sodobne družbe, in ozaveščajo javnost o možnostih njihove ponovne uporabe. Na svetovni ravni se je od nastanka plastike do danes recikliralo le devet odstotkov te snovi, dodaja: »Če kot družba ne ukrepamo, se bo po podatkih portala Our World in Data proizvodnja plastike do leta 2040 podvojila, kar bo po podatkih raziskovalnega inštituta Pew Research Center povzročilo trojno povečanje plastičnih odpadkov v naravi.«

Zbrali več, predelali manj

Slovenci smo po podatkih Sursa med januarjem in marcem letos zbrali skoraj 2,5 milijona ton vseh vrst odpadkov ali okrog 180.000 ton več kot v istem obdobju lani, predelali in odstranili pa smo jih manj. Za recikliranje je bilo, denimo, predvidenih skoraj 660.000 ton odpadkov oziroma slaba desetina manj kot v prvem četrtletju lani. Skupaj smo ločeno zbrali 71 odstotkov komunalnih odpadkov, med njimi največ, četrtino, papirja in kartona, skoraj petino je bilo biorazgradljivih odpadkov ter 16 odstotkov mešane in sestavljene embalaže. Les in lesena embalaža sta predstavljala nekaj več kot desetino vseh ločeno zbranih komunalnih odpadkov.