Drugačna velika noč

Kristjani danes obeležujejo svoj največji praznik - veliko noč, spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih. Zaradi epidemije ni bilo množičnega praznovanja po cerkvah. Običajno na veliko noč zjutraj potekajo vstajenjske maše s procesijami. Teh zaradi epidemije koronavirusa letos ni bilo, so pa zvonovi zjutraj vernike pozvali, da se zberejo pri velikonočnem zajtrku in se tako povežejo na daljavo.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v nagovoru ob današnji veliki noči poudaril, da so obredi lepi, vendar niso sami na sebi velika noč. Dejal je, da si na veliko noč, ki je največji krščanski praznik, po 40 dnevih posta veselje da duška. »Kako se ne bi veselili ob spoznanju, da je bila v ljubezni, ki je Jezusa ohranjala skozi trpljenje in smrt vse do njegovega vstajenja, premagana še zadnja meja, ob katero je udarjal človek na poti svojega življenja - smrt?« je izpostavil.

Letošnja velika noč nas po njegovih besedah sicer nekoliko bega. »V velikonočnem tridnevju se nismo mogli udeležiti obredov v cerkvah. Danes ni vstajenjskih procesij in jutri zaradi našega skupnega prizadevanja, da bi omejili in zajezili širjenje koronavirusa, ne bomo mogli iti v Emavs, kakor rečemo obisku sorodnikov in prijateljev na velikonočni ponedeljek,« je pojasnil.

Če je to za nas zgolj omejitev in to doživljamo kot izgubo, potem se lahko ob letošnjih praznikih po njegovih besedah upravičeno čutimo prikrajšane, opeharjene. »Lahko se osredotočimo samo na to, česar nimamo, kar nam manjka, imamo pa še drugo možnost: lahko pogledamo, kaj imamo, s čim smo prav letos na poseben način obdarovani, obogateni,« je pozval.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je velikonočno mašo daroval v mariborski stolnici. Med drugim je dejal, da je velikonočno jutro, ko je po verovanju kristjanov Jezus Kristus vstal od mrtvih, nov začetek življenja, ki prinaša mir, veselje in upanje. »In to je tisto, kar človeku daje nov smisel,« je dodal. Vsem je zaželel, da bi začutili, da so na veliko noč povezani kot eno veliko občestvo, ki ga je povezal Kristus. »Naj bo ta dan, ta velika noč, ki je tako svojska, tako drugačna od drugih, dan, ko bomo v svojem srcu začutili veselje in rojevanje novega upanja, ker takrat se nas bo zares dotaknila,« je zaključil.

Novomeški škof Andrej Glavan je v svoji velikonočni poslanici spomnil na odrešilno smrt in vstajenje Jezusa, ki je nase prevzel vse naše grehe in preizkušnje: »Ne pozabimo, ko se v različnih izolacijah v nas naseljuje tesnoba, ko spremljamo bogoslužja le prek zaslonov, ko ne moremo k velikonočni spovedi, ko prejemamo le duhovno obhajilo, da je Jezus vstal od mrtvih. On živi in ostaja med nami.«

Vernim je voščil tudi soboški škof Peter Štumpf. »Kar letos za veliko noč ne bomo storili, ker pač ne moremo, naj zaradi ljubezni do Vstalega Jezusa in ljubezni do sebe in drug do drugega postane naša velikonočna hvalnica Bogu,« je zapisal Štumpf in vernikom položil na srce, naj molijo tudi za tiste, ki so zboleli zaradi koronavirusa, za zdravnike, drugo medicinsko osebje in za vse, ki so na ta praznični dan v službi vseh nas.

Papež Frančišek, ki je velikonočno mašo daroval v katedrali sv. Petra v Vatikanu, pa je ob 12. uri iz iste cerkve podelil tradicionalni blagoslov Urbi et Orbi (mestu in svetu). Tega običajno podeli s trga pred baziliko, kjer pa letos zaradi epidemije koronavirusa ni bilo vernikov.

Velikonočne maše so dopoldne potekale tudi v zaprtih evangeličanskih cerkvah. Pravoslavni verniki pa bodo veliko noč obeležili čez en teden.