»Drugače je, če daš medaljo našemu fantu«

Hrovača – »Nisem še videl prepričljivih dokazov, postopek ni še niti v fazi vložitve obtožnice,« je o aktualnem dogajanju v francoskem nogometu – zaslišanju Michela Platinija o glasovanju o svetovnih prvenstvih v Rusiji 2018 in Katarju 2022 – dejal Aleksander Čeferin, predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa), ki se je v skednju Škrabčeve domačije odgovarjal na vprašanja Marjana Dore, voditelja nedeljskih pogovorov na pomurski TV Idea.

Pogovor seveda ni mogel mimo dogajanja v evropskem in svetovnem nogometu, v katerega pa je Aleksander Čeferin zajadral po naključju. Pred desetimi leti bi se od srca nasmejal, če bi mu kdo rekel, da bo postal predsednik Uefe. Toda verjetno ni bil slučaj, da so potencial amaterskega nogometaša, ki od leta 1974 spremlja lige prvakov in svetovna prvenstva in ki je bil predsednik Nogometne zveze Slovenije, videli Skandinavci, ki so mu predlagali, da bi kandidiral za predsednika Uefe.



Nadaljevanje je znano: prvi mandat, v katerem je bila njegova osrednja naloga ureditev poslovanja in delovanja Uefe, nogometne organizacije, ki ima ogromen vpliv. Poleg tega, da se izogiba povezavam politike in nogometa, je vodstvo izbezal iz elitističnih krogov, tako da tudi na podelitvah medalj nogometaši ne hodijo do vodstva Uefe, ampak so na terenu, pri igralcih. »Ljudje hočejo videti nogometaše, ne funkcionarjev,« je jasen Čeferin, prepričan, da je njegova naloga, da se bo nogomet igralo v čim več državah in da ne bi postal igra elit.
 

Več solidarnosti za majhne

Trend v elitizem pa je ena od nevarnosti, na katero je opozoril tudi na Škrabčevi domačiji. To poskušajo spremeniti s spremembo financiranja, tako da bi velike države solidarnostno zagotovile denar za male. Nerazumljivo bi bilo, če bi Slovenija dajala denar državam, kot so Nemčija, Španija … »Čeprav Maribor ne bo nikoli na ravni Real Madrida,« je razložil Čeferin.



Nuno pa je tudi zagotoviti, da ima vseh 55 držav članic Uefe možnost sodelovanja oziroma nastopa v ligi prvakov, s tem, da imajo manjše države dostop preko predkvalifikacij. To bo zagovarjal, dokler bo v Uefi, je dejal Čeferin. Na vprašanje, ali je zadovoljen s sedanjim predsednikom Nogometne zveze Slovenije, Radenkom Mijatovićem, pa je odgovoril pozitivno. Nezadovoljstvo, ki ga izražajo nekateri, je povezano z logiko, ki velja ob zmagah ali neuspehih reprezentance: ob zmagah je odlična reprezentanca, ob neuspehih pa ni slaba le reprezentanca, ampak tudi predsednik zveze. Vendar pa rezultati reprezentance ne morejo biti odvisni od predsednika zveze.

Tako je tudi pri odločitvi, da bo Damir Skomina, odlični slovenski sodnik, sodil v finalu lige prvakov, sprejel z zavedanjem, »da če bo naredil veliko napako, bom kriv tudi jaz. Vendar naj sodi, ker si to zasluži.« Poseben odnos pa ima tudi do Slovencev, ki igrajo v tujini, oziroma ima poseben odnos do igralcev iz bivše Jugoslavije, je razložil: »Za vse sem bivši predsednik in je drugače, če daš medaljo »našemu« fantu.«


 

Z družino na trdnih tleh

Funkcija, ki jo opravlja, pa je samo začasna, se zaveda Aleksander Čeferin, ki je kljub vplivu, ki ga ima, zadovoljen, da ima doma družino, s katero je ostal prizemljen in mora v četrtek zvečer, ko se vrne v Slovenijo, peljati psa na sprehod. »To je ključno,« je razložil, »da si lahko rečem, da sem čisto normalen.« Dodal je še, da ne bi želel živeti nikjer drugje kot v Sloveniji, ker tujina človeku pokaže, kako lepa je Slovenija, pravi biser. »Imam pa tudi odlične izkušnje s Slovenci,« je sodržavljane ocenil Čeferin, in dodal, da imamo le zmeden birokratski sistem.

Dotaknil pa se je tudi populizma, ki se širi ne samo po Sloveniji, ampak tudi po Evropi in je nevaren ter škodljiv trend. O bratu, Roku Čeferinu, ki je pred dnevi postal ustavni sodnik, pa je dejal, da je vesel zanj in za državo Slovenijo. Po njegovem mnenju smo dobili študioznega ustavnega sodnika, ki je neodvisen od politike in pripravljen zastopati svoje mnenje: »Bo odličen ustavni sodnik.«