Druga plat dodatkov v zdravstvu

Ob vse večji polemiki glede visokih prejemkov v zdravstvu so se v Sindikatu zdravstva Slovenije SPUKC odločili prikazati tudi drugo plat zgodbe, ki ne sledi visokim dodatkom, ki so bili nedavno predstavljeni v javnosti. Kot primer so vzeli našo največjo bolnišnico v državi Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je v času epidemije Covid-19 med najbolj obremenjenimi v državi in dva profila zaposlenih, ki predstavljata največje število zaposlenih v zavodu: zaposleni v zdravstveni negi in zaposleni v podpornih službah – uslužbenci plačne skupine J.

Ob tem so podali primerjave prihodkov dveh trgovk s 5 stopnjo izobrazbe zaposlenih v dveh različnih trgovskih verigah in srednjo medicinsko sestro, zaposleno v IT 3 (intenzivna terapija) UKCL. Ob tem so izpostavili, da s primerjavo nikakor ne želijo omalovaževati dela trgovk, ampak zgolj ponazoriti, zakaj se med drugim vedno več medicinskih sester odloča za odhod iz zdravstva in zamenjavo poklica. Ljubljanski klinični center naj bi po nekaterih podatkih od novega leta do danes zapustilo že več kot 60 predstavnikov zdravstvene nege.  



Priložili so še izpis prejemka dodatka zaposlenega uslužbenca plačne skupine J za januar 2021, ki ga je prejel za delo pod posebnimi obremenitvami zaradi obvladovanja epidemije. Gre za zaposlenega v eni od podpornih služb, ki dela na delovnem mestu, za katerega je zahtevana 5 stopnja izobrazbe. Za 100 ur dela v takih pogojih je prejel 18,84 evra dodatka neto. »Žal smo ob današnjem izplačilu dodatka ugotovili, da obstaja še mnogo podobnih oz. še bolj bizarnih primerov, ko so zaposleni prejeli tudi zgolj po nekaj evrov dodatka.«

Pojasnili so še, da je med nekaj več kot 8.500 zaposlenimi v UKC Ljubljana skoraj 22 odstotkov takih, katerih izhodiščna plača je pod zagotovljeno minimalno plačo, 12 odstotkov pa takih, katerih končna plača, kljub napredovanjem, ne dosega minimalne plače, ki za leto 2021 znaša 1.024,24 evrov bruto.

V sindikatu SPUKC so mnenja, da je v zdravstvu treba nekaj (nemudoma) spremeniti, zato pozivajo vlado k čimprejšnjemu iskanju ustreznih rešitev za ureditev plač in primernega (pravičnejšega) nagrajevanja zaposlenih v dejavnosti zdravstva, pa četudi bi to pomenilo izstop dejavnosti iz enotnega plačnega sistema.