Erik Brecelj: Če bodo zaposleni dobro nagrajevani, bo zakon uspešen

Na strateškem svetu za zdravstvo danes obravnavajo predlog zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZD). »Dokončnih sklepov še nismo sprejeli, trudimo se dajati pozitivne predloge, pazimo pa na pasti oziroma sive cone v njem. A v celoti so spremembe potrebne,« je, ko je sredi seje stopil pred novinarje, dejal Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta.

Veseli ga, da zakonski predlog vsebuje zdravstvene regije in nagrajevanje vseh zaposlenih v zdravstvenem sistemu, kar je sicer že pred časom predlagal prav strateški svet; zakon definira tudi pogoje za podelitev koncesij. »Mi nismo proti koncesionarjem, koncesije so del javnega zdravstva. Ni dvoma, da večina dela dobro, strokovno in pošteno, a treba je postaviti pravila igre, kdo jo lahko dobi, kdaj se lahko koncesija prekine, koliko let velja …,« je dodal in spomnil, da je ustavno sodišče določilo dobo trajanja koncesije 15 let. Brecelj je pri tem opozoril, da se »med brati že nekaj časa dogaja preprodaja koncesij – po 50.000 do 70.000 evrov in več«: »To seveda ne gre. Koncesijo nekdo dobi od države, da dopolnjuje javni zdravstveni sistem, ne pa da dela biznis.«

Nagrajevanje

Člani strateškega sveta so razpravljali tudi o nagrajevanju, saj je treba je v javnih zdravstvenih zavodih opraviti več dela. »Ne moremo zahtevati od zaposlenih, da to delajo za nadure,« je dejal Brecelj, ki pozdravlja podjemne pogodbe za vse zaposlene, ne le za zdravnike: »Na podlagi podjemnih pogodb, upam, da bodo zaposleni z večjim veseljem opravljali delo v javnih zdravstvenih zavodih popoldne.«

Dežurna služba

Vsi v javnem zdravstvu, tudi koncesionarji, so dolžni opravljati dežurno službo, je poudaril Brecelj. »Nekateri dobesedno umirajo na urgencah, nekaterim pa ni treba - kljub zakonu, ki to zahteva. A pravljic je za nekatere konec. Tudi koncesionarji bodo morali opravljati delo v dežurni službi,« je dodal.

V strateškem svetu jih skrbi, kako bo potekal prehod, a enkrat je treba začeti, je še dejal Erik Brecelj.

Največja dilema je prehod, meni Brecelj. »Na področju radiologije je veliko zdravnikov, espejev, ki ne dežurajo, ki imajo ’urejeno’ delo od doma in plačevanje brez merjenja kvalitete ’več ko narediš, več dobiš’,« je bil kritičen.

Strateški svet ne podpira ukinitve zdravstvenega doma za študente.

O »množičnih« odhodih iz javnega zdravstva Brecelj pravi: »Oglašajo se tisti, ki so svoje firme prodali tujim skladom ali ki to planirajo, tisti, ki delajo v podjetjih, kjer je večina prihodkov od samoplačniških storitev …« Breclja ti ne skrbijo; bolj ga skrbi »deset tisoč in več zdravstvenih delavcev, ki si zaslužijo, da so nagrajeni, če delajo več«.

Sicer pa je bil, kot je dejal, »prijetno presenečen, koliko zadev, ki smo jih obravnavali na strateškem svetu, je v zakonu«. »Če bodo zaposleni nagrajeni dobro, bo zakon uspel,« je prepričan. Zatrjuje tudi, da se v zdravstvu ne dogaja tak eksodus, kot navajajo nekateri.

Z zdravstvom, je še zaključil Erik Brecelj, se ne sme zgoditi, kot se je z zobozdravstvom: »Zdravniki imajo največji interes, da delajo samoplačniško, ljudje pa so se navadili plačevati.«