Dr. Aleksander Zadel: Sodobni človek je zelo zabredel

Sodobni človek je zelo zabredel, je dejal dr. Aleksander Zadel: »To je strašljivo, ko slišim, da nekateri za preprost sprehod, ki se zdaj po novem imenuje 'gozdna kopel', za zavestno dihanje, kar človek obvlada spontano, in podobne aktivnosti, ki čarobno rešujejo vse stiske, plačuje enormne količine denarja, a se pri tem ne zaveda, da je za notranje zadovoljstvo ključna urejenost odnosov.«

Dr. Zadel pri tem omeni eno časovno najdaljših znanstvenih raziskav, ki so analizirale več generacij od 70. let prejšnjega stoletja, ki je na izjemno velikem vzorcu ljudi pokazala, da notranje in trajno zadovoljstvo najbolj sloni na partnerskem odnosu. »Dober in trajen partnerski odnos, čeravno skozi čas prinaša paleto čustev, je za zadovoljstvo na prvem mestu po pomembnem vplivu, potem dolgo časa nič in šele kasneje odnosi v družini, na delovnem mestu …«

Odnosi na delovnih mestih so večinoma slabi, a slab je tudi naš odnos do dela

V podcastu smo preverili, ali včasih prehitro postavimo diagnozo »izgorelost« oziroma kaj zares privede do tega izjemno slabega psihofizičnega stanja. Dr. Zadel je odgovoril, da »je problem izgorelost, ko dejansko ne vidimo smisla v tistem, kar delamo. Izgori lahko tudi človek, ki ne dela veliko, a je v patološkem odnosu s tistim, kar počne. Običajno ne vidi izhoda iz objektivno nenevarne profesionalne situacije, a jo on doživlja kot težko, naporno, stresno.«

Človek se mora osmišljati skozi delo. To je ključno, je dejal dr. Zadel in tako tudi na tem mestu omenil supermoč ljubezni. »Danes je zahodni svet obseden z iskanjem tistega, kar imamo radi. Že otrokom svetujemo šolo, ki jo ima rad, hobi, ki ga ima rad, delo, ki ga ima rad … a to počnemo na napačen način. Človek ne more vedno biti tam, kjer je srečen, in ne more početi vedno tistega, kar ima rad; pomembno je, da vzljubi tisto, kar dela in kjer pač je.«

Pri tem naš sogovornik podcasta Supermoč omeni, da to dokazujejo ljudje zrelih let ali starostniki, ki so tudi pri visoki starosti še vedno vpeti v svoje delo in so polni elana in zadovoljstva.

Brez drugih ljudi smo nič!

»Odlično se počutijo v odnosih, ki jih negujejo, in obenem so za to tudi hvaležni. In za hvaležnost je največji strup samoumevnost. Veste, hvaležnost je ključna za naše blagostanje. Pogled skozi materialno in statusno prizmo na življenje in skozi finančne kazalnike ter občutke, da smo alfa in omega celotnega dogajanja, nujno zanemari človeško plat. In to škoduje tako temu posamezniku kot njegovi okolici. Naj tej točki marsikdo postane nemiren in se izgubi.«

Človek sam zase ne more preživeti. Človek mora za svoj obstoj, duševni mir in uspeh nujno sodelovati. »Eden ali dva piknika v letu ni dovolj,« pravi Zadel, »nujno se je vprašati, kako zares sodelujemo, sokreiramo skupne stvari, soustvarjamo in kako sobivamo …, kajti samo to lahko prinese zadovoljstvo vseh in s tem večjo blaginjo v družbi.«