Doniranje hrane zahteva sistemsko rešitev

V projektu Donirana hrana, ki ga vodi Zveza Lions klubov Slovenije v sodelovanju z več humanitarnimi in drugimi nevladnimi organizacijami, je bilo v petih letih razdeljenih več kot tisoč ton neprodane hrane iz trgovin, ki bi sicer šla v smeti. A Lionsi opozarjajo, da je projekt v zadnjih dveh letih presegel zmogljivosti prostovoljcev. Državo so pozvali k sistemski rešitvi za doniranje neprodane hrane iz trgovin.

Lani so prostovoljci iz Zveze Lions klubov Slovenije in drugih organizacij, ki sodelujejo pri projektu, zbrali 360 ton hrane, ki so jo razdelili socialno ranljivim. Letos pričakujejo, da bodo zbrali 400 ton hrane. »Količine hrane, ki jo vsak dan prevzamemo, se zelo povečujejo. Naraščajo za deset odstotkov na leto. Vsak dan iz 102 trgovin v eni uri prevzeti hrano je z vidika človeških virov velik zalogaj. Trgovci še kličejo in si želijo pogodb z nami, vendar vse hrane ne moremo prevzeti. Od prostovoljstva moramo preiti v organizirano rešitev,« je povedala guvernerka Zveze Lions klubov Slovenije Nadja Pahor Bizjak.

V Zvezi Lions klubov se z direktoratom za hrano in ribištvo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pogovarjajo o sistemski rešitvi za doniranje neprodane hrane iz trgovin. Dogovori gredo v smeri, da bi prevzemanje hrane iz trgovin in razdeljevanje opravljali javni zavodi ali socialna podjetja. Nekatere občine, denimo celjska, že zdaj v okviru javnih del zaposlujejo delavce za vodenje projekta Donirana hrana.

Zveza Lions klubov bi kot posrednica pri doniranju hrane še nekaj časa imela vlogo podpisnice pogodb z donatorji hrane (trgovci), po sistemski ureditvi področja pa se bo iz projekta verjetno umaknila, je povedala Pahor Bizjakova, in dodala, da v projektu že zdaj veliko sodelujejo z drugimi organizacijami.
 

Pomoč bi potrebovali tudi starejši

Projekt Donirana hrana je nastal leta 2012, a je zaradi zakonske neopredeljenosti področja doniranja hrane zaživel šele dve leti pozneje, najprej v Celju, od koder se je razširil po vsej Sloveniji. Prostovoljci hrano pobirajo v 27 mestih iz trgovin vseh največjih trgovskih verig (Mercator, Spar, Tuš, Lidl, Hofer in Leclerc), in jo še isti ali naslednji dan razdelijo pomoči potrebnim. Teh je 3000, sezname upravičencev so projektni partnerji oblikovali v sodelovanju s centri za socialno delo. V projektu poleg Zveze Lions klubov sodelujejo Rdeči križ, Slovenska karitas, Rotary Slovenija, v Ljubljani pa za prevzem in razdeljevanje hrane skrbi zavod Pod strehco. Večina hrane gre družinam, v prihodnosti pa jo bo treba pripeljati tudi do starejših. »Potrebe so večje, kot jih zmoremo pokriti. Ne zatiskajmo si oči, da v Sloveniji ni lakote,« je opozorila Pahor Bizjakova.

Pahor Bizjakova, ki je enoletno predsedovanje organizaciji prevzela junija letos, je poudarila, da pri Donirani hrani ne gre le za projekt, ki pomaga zmanjševati lakoto, ampak tudi okoljevarstveni projekt, saj prispeva k zmanjševanju količin zavržene hrane. Lani je bilo v Sloveniji 140.000 ton zavržene hrane ali povprečno 68 kilogramov na prebivalca.