V nadaljevanju preberite:

Obeležitev uboja štirih mladih domoljubov, ki so jih leta 1930 obsodili pred posebnim fašističnim sodiščem za zaščito države, kar je znano kot prvi tržaški proces, bodo sklenili z jutrišnjo osrednjo slovesnostjo pri spomeniku v Bazovici na Tržaškem. V minulih dneh se je njim v čast zvrstilo več proslav. Včeraj popoldne so se bazoviškim junakom poklonili celo v Kranju, kamor so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja pred italijanskim fašizmom pobegnili nekateri tržaški Slovenci.

Bazoviški junaki so Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Alojz Valenčič in Zvonimir Miloš. Bili so člani Borbe, ilegalne organizacije slovenske in hrvaške mladine, ustanovljene leta 1927, ki se je v Julijski krajini in Istri borila proti fašistični raznarodovalni politiki. Takratne italijanske oblasti so jih prijele zaradi bombnega napada na uredništvo tržaškega fašističnega časopisa Il Popolo di Trieste, v katerem je bil nehote ubit eden od novinarjev. Po obsodbi zaradi terorizma so bili ustreljeni 6. septembra 1930 na vojaškem strelišču na bazoviški gmajni. Četverica je postala simbol upora proti fašizmu.

Zakaj imajo v Kranju prvi antifašistični spomenik v Evropi? Kaj sporočajo Marušičeva pisma, ki jih prvič javno predstavljajo na letošnji slovesnosti? Kako kaže z rehabilitacijo bazoviških junakov?