"Domače" češnje in jagode so lahko tudi iz Italije

Nova sezona, novo sadje in zelenjava, nova zavajanja kupcev z navedbami, da je poreklo »slovensko«, »goriško«, »domače«, v resnici pa za (višjo) ceno (višje) kakovosti domačega dobijo manj kakovostno italijansko, špansko, grško, hrvaško ali srbsko. Goljufije z označevanjem porekla in neskladnosti glede sledljivosti so še vedno prepogoste.

Inšpekcija za varno hrano Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) nadzore nad označevanjem sadja in zelenjave ter sledljivostjo (od koga so bila živila nabavljena ali kdo jih je pridelal) izvaja preko celega leta, v spomladanskem obdobju pa izvaja tudi poostrene nadzore nad označevanjem sadja in zelenjave na začasnih stojnicah ob cestah in večjih trgovskih centrih, kjer so tovrstne kršitve najpogostejše, saj na njih ni preverjanja s strani lastnika oziroma upravljavca prodajnega mesta.

Letošnji poostreni nadzor se je začel konec aprila in bo trajal še do konca junija. Inšpektorji pregledujejo začasne stojnice ob večjih vpadnicah in drugih prodajnih mestih po vsej državi. Opravili bodo preko 200 pregledov – doslej so jih največ v Ljubljani in na Primorskem –, kar je trikrat več kot lani. Pri nadzoru nad navajanjem porekla so se osredotočili na uporabo oznake »domače«. Prvi podatki kažejo na pogoste kršitve glede napačnega označevanja in sledljivosti pri jagodah, špargljih in češnjah. Primerov zavajanja glede porekla je nekoliko manj – lani je bila z napačnim poreklom označena več kot tretjina jagod in češenj –, še vedno pa je težava zagotavljanje sledljivosti.



Slamnati sadjarji z Male ulice

Več neskladnosti in zavajanj glede porekla je pri prodajalcih, ki so registrirani kot gospodarske družbe (d.o.o.). Pogosto se ta podjetja primarno ukvarjajo s povsem drugimi dejavnostmi, na primer gradbeništvom, nekatera pa imajo v Sloveniji samo poštni nabiralnik, medtem ko so odgovorne osebe v drugih državah. Še vedno je tudi prisotna praksa, da »stari prodajalci« za namene vsakoletnega posla ustanovijo nova podjetja. Letos so inšpektorji posebej in večkrat zapovrstjo nadzorovali nekaj takšnih podjetij.

Novela zakona o kmetijstvu je inšpektorjem dala dodatno pristojnost, da za napačno označeno sadje zahtevajo umik s prodaje na licu mesta. V UVHVVR ukrepe na ravni kmetijskih pridelkov in živil označujejo kot učinkovite in odvračilne, pogrešajo pa ukrepe na ravni ustanavljanja vedno novih podjetij s strani istih oseb, ne da bi bile obveznosti starih podjetij poravnane in ne da bi v Sloveniji imela pravnega zastopnika ali pooblaščenca. Kot primere navajajo podjetja, ki imajo sedež oziroma poštni predal na Mali ulici 8 v Ljubljani.



Nove metode za preverjanje porekla

Češnje z navedbo porekla goriške so se letos pojavile že 14 dni, preden so v Brdih dozorele prave goriške češnje, in tako je pravzaprav vsako sezono, pravi Radovan Jelina, predsednik Združenja sadjarjev Brda. Inšpekcija za varno hrano po njegovem sicer opravlja svoje delo, vendar ne pride do epiloga. Pristojnim državnim organom je predlagal uvedbo dveh dodatnih metod za ugotavljanje porekla sadja in zelenjave: s preverjanjem vsebnosti ostankov pesticidov – uvoženo sadje denimo vsebuje ostanke drugačnih pesticidov kot slovensko –, in vzorčenjem za ugotavljanje geografskega porekla z izotopsko analizo lahkih elementov, ki ga za interno preverjanje porekla uporabljajo nekatere trgovske verige. S slednjim je UVHVVR začela letos. Namen je pridobiti podatke o avtentičnosti in sledljivosti izbranih vrst sadja in zelenjave in uvesti to metodo v reden uradni nadzor.

Kako se izogniti goljufiji

Potrošniki se lahko goljufijam prodajalcev izognejo tako, da kupujejo pri preverjenih dobaviteljih, ki jih že poznajo, ali pri samih pridelovalcih. Drugi način je, da od prodajalca zahtevajo informacijo in/ali dokazilo o dobavi, svetuje UVHVVR. »Seveda je lahko še vedno dvom o takšni informaciji. V nadzoru ugotavljamo, da prodajalci radi pokažejo papirje, ki s prodajanimi živili nimajo smiselne povezave: stare dobavnice, nepopolne obrazce, npr. račune brez naziva, naslova dobavitelja, brez količin …«

Radovan Jelina pa svetuje, naj prodajalce čim bolj temeljito izprašamo, od kod imajo sadje, koliko ga pridelajo in kako. Če imamo čas, pa jih obiščimo kar na kmetiji. Vzpostavitev tesnejšega odnosa med potrošnikom in pridelovalcem je ključna za zaupanje.