Dom – nežnejšemu spolu najnevarnejše mesto

Ljubljana – Nasilje za štirimi stenami ima za žrtve lahko hude posledice, saj so ogrožene prav tam, kjer bi se morale počutiti najbolj varno. Večina žrtev je ženskega spola, zato pristojni preprečevanju družinskega nasilja in zmanjševanju njegovih posledic namenjajo več pozornosti. Nasilje nikakor ni omejeno le na dom, na delovnih mestih se srečujejo s spolnim nadlegovanjem, na spletu pa vse pogosteje z zalezovanjem in trpinčenjem.



V zadnjih dneh so doma in drugod po svetu potekale številne akcije ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami. V Istanbulu, Madridu, Barceloni, Valencii, Parizu, Marseillu, Rimu, Ženevi in Atenah so ga ob koncu tedna pospremili z množičnimi protesti, predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani si je v znak podpore prenehanju nasilja pod levo oko narisal rdečo črto, prvi mož Združenih narodov António Guterres je dejal, da je takšno stanje sramota vseh naših družb ter glavna ovira za pravičen in trajnostni razvoj.
 

Globalna pandemija

»Kljub desetletjem ozaveščanja je zavedanje o razširjenosti in posledicah nasilja nad ženskami slabo, napačne predstave so še vedno globoko zakoreninjene: družba odgovornost za nasilje še vedno razdeli med storilca in žrtev; veliko otrok in mladih meni, da fant, ki udari dekle, tako samo izkazuje, da mu je všeč; veliko ljudi ocenjuje, da je ženska sama kriva, če doživi posilstvo; da je spolno nadlegovanje na delovnem mestu samo izmišljotina žensk brez smisla za humor,« naštevajo na ministrstvu za delo.



A podatki so skrb vzbujajoči. Vsaka tretja ženska, starejša od 15 let in stanujoča v EU, je bila žrtev fizičnega ali spolnega nasilja, vsaka peta je bila zalezovana, vsaka dvajseta je bila posiljena. Več kot polovica žensk se občasno izogiba določenim situacijam ali krajem zaradi strahu pred bodisi fizičnim bodisi spolnim napadom, je pokazala raziskava agencije EU za temeljne pravice.



Ta je izmerila še, da je vsaka deseta ženska doživela spletno nasilje, proti kateremu se letos z ozaveščanjem mladih na ministrstvu in FDV borijo s kampanjo Odklikni.
 

Klofuta v zadnjem stadiju

Statistika kaže, da so med storilci nasilja večinoma moški, ožji sorodniki žrtev, torej partnerji, sinovi, bratje, očetje. Skupna ovira žrtev je, da le težko zberejo pogum in prijavijo tovrstno nasilje, saj jih poleg strahu zaznamujejo še občutki krivde in sramu, s storilcem so povezane tako finančno kot bivanjsko, pogosto pa so prepričane, da svojih družinskih članov ne smejo prijaviti policije. Nekatere celo sočustvujejo z nasilnežem.



Tiste, ki vse ovire in pomisleke premagajo, in nasilje prijavijo, pa lahko trčijo ob nove težave – ob neprimeren odziv tistih, ki bi nasilje morali preprečevati. Zato dobijo občutek, da so v hudi stiski prepuščene same sebi.

Zmotno je mišljenje, da se nasilje začne šele s klofuto, saj strokovnjaki opozarjajo, da je pred udarci vedno prej prisotno še psihično nasilje, večkrat tudi ekonomsko. Pravočasno ukrepanje je bistveno, da se začaran krog nasilja dovolj zgodaj lahko prekine. Ker je njegova obravnava zaradi naštetih vzrokov specifična, je zelo pomembno, da so policisti dobro seznanjeni s tem, kaj morajo storiti.

Žrtve se lahko obrnejo tako na policiste kot na reševalce, center za socialno delo ter nevladne organizacije, kot so društva Ključ, SOS-telefon za nenasilno komunikacijo, ženska svetovalnica in krizni center.
 

Vloga mož v modrem

Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije za kriminaliteto, pravi, da se na policiji zavedajo pomembnosti nenehnega izobraževanja in usposabljanja na področju odkrivanja in preiskovanja dogodkov, ki so povezani z nasiljem, še posebno nad nežnejšim spolom. »Izobraževanja niso namenjena samo policistom, ki se navadno prvi srečajo z žrtvijo, ampak tudi kriminalistom in drugim zaposlenim v policiji. Posebno osredotočeni smo na izobraževanje po sistemu multiplikatorjev, kjer izkušenejši policisti prenašajo znanja in izkušnje na mlajše, jih vodijo skozi postopek in jim pomagajo,« pojasnjuje.

Menegalija še dodaja, da se na policiji udeležujejo izobraževanj, ki jih organizirajo druge institucije, denimo center za izobraževanje v pravosodju in nevladne organizacije. Ta potekajo iz različnih tematik, od prepoznavanja nasilja do seznanjanja z morebitnimi spremembami na tem področju. Z njimi nameravajo nadaljevati, saj je strokovna usposobljenost policistov na tem področju ena od prioritet policije, poudarja sogovornik.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo je včeraj sicer napovedala, da pripravljajo resolucijo o preprečevanju nasilja v družini in nad ženskami. Sprejeta bo predvidoma prihodnje leto.



V socialni zbornici so letošnji mednarodni dan boja, ki je sicer potekal v nedeljo, izkoristili za opozarjanje na problematiko nasilja nad invalidi, ki da je še posebno velik tabu. Tega je po ocenah nevladnikov deležnih do trinajst odstotkov invalidnih oseb, je dejala Suzi Kvas iz sekcije za varne hiše znotraj zbornice. Nasilja nad invalidnimi osebami je več kot v preostalih delih prebivalstva, tudi tu obstaja večje tveganje za ženske.