Dolgotrajna oskrba in igre na srečo čez prvo stopnico

Ob obstrukciji levosredinskih strank opozicije je komaj sklepčen državni zbor včeraj kot primerna za nadaljnjo obravnavo ocenil dva zakonska predloga, ki sta tako v splošni kot v strokovni javnosti naletela na zelo burne odzive – o dolgotrajni oskrbi in novelo o igrah na srečo. Za oba je v drugem parlamentarnem branju pričakovati dolg seznam dopolnil, včerajšnja potrditev pa še ni zagotovilo, da bosta uspešno končala zakonodajni postopek. Predvsem rešitvam finančnega ministrstva glede iger na srečo ne kaže najbolje.

Da je ob številnih stiskah, ki jih iz dneva v dan doživlja vse več prebivalcev, ker področje skrbi za vse, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, ni sistemsko urejeno, nujno treba sprejeti ustrezno pravno podlago, je edina točka, glede katere je sprejet konsenz v zvezi z zakonom o dolgotrajni oskrbi. Glavni vzrok, zakaj je ta različica, ki so jo pripravili na ministrstvu za zdravje, prva v skoraj dveh desetletjih, ki ji je sploh uspelo priti do poslanskih klopi, je bilo neuspešno iskanje stabilnega dodatnega finančnega vira, ki bo nujen za sistemsko uvedbo dolgotrajne oskrbe. Do zdaj namreč nikakor ni bilo mogoče ob interesu različnih skupin priti do formule, koga in kako dodatno obremeniti. A tudi sedanji predlog, ki je včeraj dobil zeleno luč za drugo branje v državnem zboru, je brez tega pomembnega elementa – predvideva, da bo, poleg prenosa denarja za dolgotrajno oskrbo v zdravstveni in pokojninski blagajni, sredstev iz še neustanovljenega demografskega sklada in iz evropskih programov, stroške storitev dolgotrajne oskrbe kril državni proračun. Šele leta 2024 naj bi sprejeli poseben zakon o vzpostavitvi novega stebra socialnega zavarovanja, po katerem bi novi prispevek začeli zbirati leta 2025. To je tudi eden od argumentov, zakaj bi se določila iz zakona začela uporabljati postopno, in sicer za institucionalno varstvo in oskrbovalca družinskega člana prihodnje leto, za formalno oskrbo na domu in denarni prejemek pa leta 2024.

Prav pomanjkanje stabilnega vira financiranja, ki ga lahko zagotovi nov prispevek, je, poleg opozoril o resnih pomanjkljivostih, nejasnostih in nedorečenostih, ena glavnih kritik na račun predstavljenega predloga. Veliko drugih zadržkov so izrazili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, društvu Srebrna nit in Zvezi društev upokojencev Slovenije ter še nekaj drugih organizacij. Slišati je bilo tudi očitke o poskusu privatizacije področja in še številne druge.

Če so na plenarni razpravi izrečena stališča poslanskih skupin kazala na to, da bo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi prestal prvo branje tudi ob navzočnosti opozicije, so bile slabše napovedi za novelo zakona o igrah na srečo, s katero namerava ministrstvo za finance liberalizirati to sfero. Namesto dveh dosedanjih prirediteljev klasičnih iger na srečo (Loterija Slovenije in Športna loterija) bi koncesijo lahko dobilo do pet organizatorjev, za katere ni nujno, da imajo sedež v Sloveniji, odpravili bi tudi licence za delo v tej dejavnosti.

Poslance so k zavrniti predloga novele pozvale številne invalidske in humanitarne organizacije, v katerih so prepričani, da so predlagane spremembe nesprejemljive in škodljive za širšo družbo. Opozarjajo, da bi širši krog prirediteljev povzročil agresivnejše oglaševanje ter posledično porast zasvojenosti z igralništvom. Ker bi organizatorji poskušali privabiti stranke z višjimi dobitki, bi bil manjši delež, kot je zdaj, namenjen plačilu koncesij, ki se stekajo v Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije (FIHO) ter Fundacijo za šport (FŠO). Tudi premik od klasičnih iger k bistveno bolj tveganim posebnim igram in športnim stavam na spletu pomeni »tudi vsaj nekajmilijonski izpad za družbenokoristne namene na področju športa ter pomoči invalidom in revnim«, sta v pismu poslancem izpostavila Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije.

Organizacije opozarjajo tudi na vprašljivost višjih davkov, ki jih napovedujejo predlagatelji zakona, posebno v zvezi z igrami po spletu ter zaradi nižanja dobičkov na račun dobitkov in oglaševanja. Zagovorniki sprememb po drugi strani vidijo nasprotovanje noveli predvsem v smislu branjenja duopola Loterije Slovenije in Športne loterije.

Da bodo prisluhnili relevantnim pripombam za izboljšanje predpisa, so med obravnavo sicer napovedali v poslanskih skupinah SDS, NSi in SMC.