Dobro leto čakanja na fizioterapevtsko obravnavo

Čakalne vrste za fizioterapevtske obravnave so še vedno izjemno dolge, zato ljudem, ki morajo dolgo čakati, svetujejo drugo možnost: fizioterapevta naj poiščejo v okviru centrov za krepitev zdravja. Tam fizioterapije sicer ne izvajajo s pomočjo aparatov, lahko pa pacientu ponudijo ustrezne nasvete za vadbo, ki mu bo lahko pomagala olajšati bolečine, a več o tem v nadaljevanju.

Čakalnih vrst v fizioterapiji interventni zakon, po katerem so bile plačane vse storitve, ni skrajšal, saj z obstoječim kadrom ni možno delati še več, so na današnji novinarski konferenci, ki so jo pripravili ob jutrišnjem svetovnem dnevu fizioterapije, povedali predstavniki Združenja fizioterapevtov Slovenije (ZFS). Izrazili so željo po povečanju števila fizioterapevtov v javni mreži, kjer jih je zdaj zaposlenih 1600. Medtem ko je pri nas na 100.000 prebivalcev od 50 do 70 fizioterapevtov (odvisno od območja), jih je v nekaterih drugih držav dvakrat ali celo trikrat več. Do zdaj je imelo ministrstvo za zdravje posluh za širitev fizioterapevtske mreže, ki se veže na preventivo in promocijo zdravja (v zdravstvenih domovih se je tako zaposlilo nekaj več kot sto fizioterapevtov), manj pa ga je bilo za dodatna zaposlovanja v kurativi. A se bo moralo to spremeniti glede na dejstvo, da se prebivalstvo stara, je dejala Andrea Backović Juričan, predsednica Sekcije fizioterapevtov za krepitev zdravja pri ZFS, zaposlena na NIJZ.  

Tine Kovačič, predsednik Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije (ZFS), je poudaril, da se ZFS zavzema za nenehno izboljšanje kakovosti izvajanja fizioterapevtske dejavnosti kot ene izmed poklicnih skupin znotraj zdravstvene dejavnosti kakor tudi za učinkovitejši neposredni dostop do fizioterapevtskih storitev pacientom. »Zato so potrebne določene zakonodajne spremembe, s čimer bi prav tako zmanjšali čakalne dobe.« Glede na trenutne čakalne dobe pričakujejo čimprejšnje sprejetje pripravljenih kadrovskih normativov in standardov in njihovo čimprejšnjo implementacijo, saj na vseh nivojih zdravstva, predvsem pa na primarnem nivoju, potrebujejo povečanje števila fizioterapevtov. Letos bodo na ministrstvo za zdravje naslovili novo pobudo k začetku postopka podelitve javnih pooblastil ZFS, kar bo združenju omogočilo, da v okviru svojih strokovnih kadrov organizira in izvaja programe strokovnih nadzorov s svetovanjem, sodeluje pri pripravi zakonskih in podzakonskih podlag za uvedbo izdajanja, podaljševanja in odvzema licenc za opravljanje fizioterapevtske dejavnosti. »S takšno ureditvijo se namreč aktivno spodbuja fizioterapevta k stalnemu poklicnemu razvoju, s čimer se zvišujeta kakovost in varnost z dokazi podprtih obravnav pacienta, kar predstavlja javno korist,« je poudaril predsednik združenja.

Na prvo fizioterapevtsko obravnavo je treba z napotnico redno trenutno čakati 448 dni, z napotnico zelo hitro pridete na vrsto čez 150 do 200 dni ali celo več, z oznako hitro pa boste čakali 373 dni. Mnogo ljudi pri tem moti, da še vedno ni omogočeno elektronsko naročanje. Z delovnim nalogom se morate fizično oglasiti v ambulanti fizioterapije ali pa ga poslati po pošti, da vam dodelijo termin. Delovni nalog naj bi bil v digitalno obliko sicer prenesen v roku leta dni, a glede na projekt digitalizacije slovenskega zdravstva to še ni po vsem gotovo, je dejal podpredsednik ZFS Janez Špoljar. Dodal je, da je pri njih naročanje malo bolj zapleteno, ker določena zdravstvena stanja zahtevajo večje število obravnav.

Doc. dr. Tine Kovačič, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije, Andrea Backović Juričan, predsednica Sekcije fizioterapevtov za krepitev zdravja pri ZFS, in Janez Špoljar, podpredsednik ZFS in vodja fizioterapije na URI Soča. FOTO: Črt Piksi/Delo

Zasilni izhod: fizioterapevt brez napotitve

Sicer pa so fizioterapevti jutrišnji svetovni dan posvetili artritisu, ki je opredeljen kot akutno ali kronično vnetje sklepov in lahko prizadene ljudi vseh starosti. V povprečju je na letni ravni v Sloveniji diagnosticiranih okrog 12.600 primerov različnih vrst artritisa. Najpogosteje odkrijejo: revmatoidni artritis, protin (putika), spondilitis in juvenilni idiopatski artritis (slednji prizadene enega od tisoč otrok). Artritis prizadene ljudi na različne načine in vsako stanje ima specifične simptome, ki se spreminjajo lahko vsak dan ali pa na daljša časovna obdobja. Vsem oblikam artritisa so skupni bolečina v sklepih, okorelost, vnetje in otekline, topla in pordela koža na prizadetem sklepu in šibkost ter izguba mišične mase. Artritis lahko negativno vpliva na življenje posameznika, saj zmanjša mobilnost in oteži izvajanje vsakodnevnih dejavnosti ter je pogosto povezan z depresijo ali tesnobo.

Fizioterapevt pacientu svetuje in oblikuje najprimernejši program terapevtske vadbe, ki je skladen s trenutnimi gibalnimi zmožnostmi in vključuje vaje za gibljivost, moč, vzdržljivost, raztegljivost, premičnost, ravnotežje in druge gibalne sposobnosti. S pacientom poišče ravnovesje med počitkom in dejavnostjo, pomaga pri obvladovanju bolečine, otekline in okorelosti in morda svetuje obisk pri drugih zdravstvenih delavcih. Pri ljudeh z artritisom sta telesna nedejavnost in sedenje pogosta. Pri revmatoidnem artritisu je manj kot 14 odstotkov ljudi zadovoljivo telesno dejavnih. Cilj fizioterapevtske obravnave je tudi opolnomočiti pacienta, da si bo znal pomagati tudi ob morebitnih nadaljnjih izbruhih bolezni in pojavljanju simptomov, kot sta bolečina in oteklina. Pomembni sta torej vzpostavitev aktivnega življenjskega sloga in redna telesna vadba.

Ker je čakanje na fizioterapevtsko obravnavo tako dolgotrajno, lahko pacient za pomoč pri spremembi gibalnih navad in pripravo individualiziranega programa telesne vadbe obišče tudi fizioterapevta, zaposlenega v Centru za krepitev zdravja ali Zdravstvenovzgojnem centru, ki delujejo znotraj zdravstvenih domov po Sloveniji v sklopu nacionalnega programa integrirane preventive kroničnih bolezni Skupaj za zdravje. Za individualne posvete pri njem pacient ne potrebuje napotitve od zdravnika. Na voljo pa ima tudi številne skupinske delavnice. Krajših delavnic se lahko udeleži ravno tako brez napotitve, medtem ko za udeležbo na daljše delavnice (npr. Gibam se, Zdravo hujšanje) potrebuje predhodno opraviti preventivni pregled v ambulanti družinske medicine pri svojem osebnem zdravniku ali njegovi pripadajoči referenčni medicinski sestri.