Nataša Pirc Musar: Dobre prakse prejšnjih vlad je treba peljati naprej

Na Brdu pri Kranju je potekal prvi forum predsednice Nataše Pirc Musar na temo zdravstva. Strokovnjaki s področja zdravstva, politike in predstavniki civilne družbe so med drugim govorili o financiranju zdravstvenega sistema, učinkoviti organizaciji in upravljanju zdravstva ter o racionalizaciji. Med udeleženci foruma so poleg ministra Danijela Bešiča Loredana tudi predstavniki opozicije: poslanka SDS Jelka Godec in Janez Cigler Kralj iz NSi. Program foruma je razdeljen na tri glavne tematske sklope, ki bodo namenjeni demografski sliki, učinkoviti organizaciji in upravljanju ter racionalizaciji za večjo učinkovitost.

V uvodu je predsednica povedala, da se je zavezala, da bo v mandatu odpirala teme, pomembne za prihodnost. Dobro postavljene cilje in projekte iz preteklosti je treba po njenem nadaljevati, za teme, ki so zahtevnejše in terjajo več mandatov, pa je treba najti skupno pot in dogovorne rešitve.

Področje zdravstva je temeljno področje, na katerem je treba poenotiti politike in ki zahteva strateške usmeritve. Zato je Pirc Musarjeva že opravila številne pogovore, v nadaljevanju pa načrtuje tudi obiske zdravstvenih ustanov. Ugotoviti je treba, kako doseči dostopno zdravstvo, hkrati pa se morajo po predsedničinih besedah prenehati kršiti človekove pravice pri osebah, ki ne pridejo do pravočasne oskrbe. »Nihče ne sme ostati brez storitev takrat, ko jih potrebuje.«

Zato je predsednica izrazila veselje, da so se na njeno vabilo odzvali strokovnjaki, ki bodo iskali odgovore na ključna aktualna vprašanja.

Red. prof. dr. Mitja Čok iz ljubljanske ekonomske fakultete je predstavil izdatke za zdravstvo v Sloveniji z vidika javnih financ. Na podlagi demografskih projekcij je ugotovil, da bomo do leta 2030 za pokrivanje osnovnega zdravstva in dolgotrajne oskrbe potrebovali dodatnih 528 milijonov evrov letno. Kako lahko dobimo ta denar? Ena možnost je dvig obstoječih prispevkov za socialno varnost za 2,5 odstotne točke (s tem po Čokovih besedah kreiramo bodisi izpad pri dohodnini ali izpad pri davku od dobička), druga opcija bi bila uvesti dodatno participacijo pri prvem obisku, receptu in letno odbitno franšizo, tretja opcija pa je, da minister za finance poišče manjkajoče milijone.

Prvi mož Vzajemne Aleš Mikeln je povedal, da so stroški v primerjavi z lanskim aprilom višji za 25 odstotkov in da bo zmanjkalo še bistveno več denarja, kot je povedal Čok. Ta se je strinjal. Pojasnil je, da je izhajal iz številk za leto 2019. Ko jih bomo dopolnili z najnovejšimi, pa bodo stroški zagotovo višji za 20 odstotkov ali več. Vmes se je namreč zgodil covid.