Do kdaj bodo laboratoriji še zmogli?

Na začetku epidemije smo poročali, kako so slovenske laboratorijske kapacitete omejene in se lahko opravi do približno 5000 testov PCR na dan. V torek, 11. januarja letos, se je število opravljenih testov povečalo na rekordnih 14.814. Po novem bi na dan lahko opravili od 16.000 do 18.000 analiz testov PCR. Kako se je v laboratorijih spremenilo delo, koliko več zaposlenih imajo?

Iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kjer se večja količina dela kaže tudi v močno povišanih prihodkih, so nam odgovorili: leta 2019, torej pred epidemijo so imeli 26 milijonov evrov prihodkov iz javnega sektorja, leta 2020 38 milijonov, lani pa že 67,3 milijona!

Koliko analiz PCR v 24 urah lahko največ opravite v vašem laboratoriju?

V NLZOH ocenjujemo, da bi lahko izvedli največ 8000 testov PCR na dan.

Do kdaj boste tako množično testiranje še zmogli laboratorijsko analizirati oziroma preveriti z metodo PCR?

V takšnem obsegu bomo zmogli testirati, dokler bi kljub širitvi virusa večina naših sodelavcev lahko normalno opravljala svoje delo.

V nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano so leta 2019, torej pred epidemijo imeli 26 milijonov evrov prihodkov iz javnega sektorja, leta 2020 38 milijonov, lani pa že 67,3 milijona. FOTO: Jure Eržen/Delo

Kaj ste naredili, da ste povečali kapacitete oziroma lahko zdaj opravite veliko več analiz z metodo PCR, kot ste jih na začetku epidemije? Se je analiza spremenila oziroma v tehničnem smislu olajšala delo?

Že od začetka epidemije strokovnjaki za molekularno diagnostiko v našem laboratoriju vso energijo in znanje usmerjajo v molekularno diagnostiko koronavirusa, ki je postala prednostna dejavnost našega laboratorija. Tako je bila molekularna diagnostika za sars-cov-2 po pojavu epidemije uvedena na šestih oddelkih po vsej državi. Oddelki so se glede na lokalne potrebe naročnikov ves čas prilagajali s podaljševanjem delovnega časa, v vrhuncih posameznih valov epidemije smo zagotavljali tudi nočno delo in 24-urni sprejem ter obravnavo vzorcev na treh lokacijah (Maribor, Celje in Ljubljana). Na oddelkih je bilo treba ves čas trajanja epidemije zagotavljati dodatno opremo za izvedbo testiranja, uvajati in verificirati nove metode ter si prizadevati za dokup aparatov, pridobitev dovolj velikih količin reagentov, potrošnega materiala in zaščitne opreme. Za delo na molekularnem področju je bilo treba nenehno izobraževati in zaposlovati dodaten kader. Od začetka pojava novega koronavirusa je diagnostika potekala nemoteno, vsi laboratoriji so vzorce procesirali ažurno, vse preiskave na prisotnost virusa sars-cov-2 še vedno izvedemo znotraj 24 ur in zaznavamo enega najboljših pretočnih časov v mednarodnem prostoru.

Ali se spopadate s kakršnimikoli težavami pri dobavi materiala, ki ga potrebujete za laboratorijsko analizo vzorcev?

Na trgu se občasno pojavijo težave z dobavo materiala, potrebnega za diagnostiko sars-cov-2, kar velja predvsem za reagente. Te težave so se pojavljale na začetku in se še dogajajo ob vrhuncih posameznih valov epidemije. V naših laboratorijih smo ves čas zagotavljali dovolj velike zaloge reagentov, zato večjih težav z dobavljivostjo materiala ni bilo.

Koliko večja je možnost napak oziroma napačnih vrednotenj vzorcev zaradi tako velikega števila testov?

Za izvajanje mikrobioloških preiskav v vzorcih se uporabljajo metode, ki so certificirane, znanstveno preizkušene ter jih priznavajo mednarodna ali domača strokovna združenja. Poleg tega ima NLZOH vzpostavljen in vzdrževan sistem vodenja kakovosti, kar zagotavlja, da z vidika verificiranih metod ne nastajajo odstopanja pri rezultatih, ne glede na obseg dela. Seveda pa se je v času izrednih razmer treba zavedati, da ima pomembno vlogo tudi človeški dejavnik. V laboratorijih se od začetka epidemije spopadamo s pomanjkanjem kadra, ki ga ni mogoče nadomestiti v tako kratkem času. Sicer redko, a človeške napake se v sedanjih razmerah žal dogajajo. Zavedamo se svoje odgovornosti in posledic, ki sledijo takim napakam. Po svojih najboljših močeh se vsi zaposleni trudimo za dobro bolnikov in kakovostno opravljanje storitev.