Do gozdov prihodnosti le z mreženjem znanja

Radlje ob Dravi – Zaradi kaskadnih učinkov okoljskih sprememb samo sonaravno gojenje gozdov ne zadošča več za snovanje trajnostnih gozdov prihodnosti. Nujno je mreženje znanja med znanostjo, prakso, lastniki gozdov in gozdarsko politiko.

Na to opozarja 130 gozdarskih strokovnjakov iz tridesetih držav, ki se udeležujejo jubilejne, tridesete konference združenja za sonaravno gospodarjenje z gozdovi Pro Silva, na kateri iščejo odgovore na vprašanja, kako z gozdovi gospodariti v dobi ne le okoljskih, ampak tudi tehničnih in družbenih sprememb.

»Smo pred pomembnimi izzivi. Okoljske spremembe močno vplivajo ne samo na nastanek in obseg ujm, ampak tudi na širitev domačih in tujerodnih drevesnih škodljivcev in bolezni, kar ogroža gozd, kakršnega smo poznali v preteklosti,« opozarja Jurij Diaci, član upravnega odbora Pro Silve Slovenija, predsednik Pahernikove ustanove in vodja katedre na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Spreminjajo se tudi potrebe po funkcijah gozda. Anton Lesnik, predsednik Pro Silva Slovenija: »V ospredje stopajo socialne in ekološke funkcije gozda, ne samo lesne, čeprav je do zdaj v strokovnih gozdarskih krogih veljalo, da s strokovnim gospodarjenjem za lesnoproizvodno funkcijo zadostimo tudi socialnim in ekološkim funkcijam gozda. To zahteva nove raziskave in prenos znanja v prakso.«
 

Za skupne projekte

Glavna tema letošnjega srečanje je zato povezovanje znanosti in prakse. V Pro Silvi Slovenije ugotavljajo, da so znanstveniki preveč usmerjeni v strokovne objave, praktično delo pa je zapostavljeno in slabo ovrednoteno, poleg tega pa še preveč obremenjeno z administracijo. »Potrebujemo skupne projekte, s katerimi se bodo ukvarjali tako praktiki kot raziskovalci. Le tako bomo lahko reševali realne probleme, s katerimi se spopadamo,« pravi Jurij Diaci.

Danes bodo na konferenci nastopili trije ugledni tuji strokovnjaki; Klaus Puetmann iz Združenih držav Amerike, veliki kritik klasičnega golosečnega gospodarjenja z gozdom, Peter Ammann, raziskovalec in praktik novih načinov nege gozdov iz Švice ter João Paulo Fidalgo Carvalho iz Portugalske, ki se ukvarja s sonaravnim gospodarjenjem z mediteranskimi in tropskimi gozdovi ter je dober poznavalcev razmer v Brazliji. Portugalski strokovnjak bo na konferenci predstavil rezultate ankete, s katero je ugotavljal, da se po načelih Pro Silve upravlja četrtina evropskih gozdov.
 

Golosečnjo prepovedali z zakonom

Slovenija skupaj s Švico v Evropi in svetu predstavlja primer dobre prakse, po katerem se zgleduje vse več držav. Nazadnje Švedska, ki želi izboljšati koncept ravnanja z gozdovi in se pri načrtovanju sprememb zgleduje po Sloveniji. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je pri nas prevladujoči način gospodarjenja, saj smo golosečnjo z zakonom prepovedali leta 1949.
Za pionirja sonaravnega gospodarjenja z gozdovi velja gozdarski inženir Franjo Pahernik, ki je v prvi polovici 20. stoletja sonaravno (malopovršinsko z naravno obnovo gozda pod zastorom odraslih dreves) gospodaril na 550 hektarov veliki gozdarski posesti na severnem pobočju Pohorja med Vuhredom in Veliko Kopo.

Njegova hči Vida Ribnikar, že pokojna edina dedinja Pahernikovih gozdov, je po tem, ko ji je bila družinska gozdna posest po več letih pravdanja vrnjena po osamosvojitvi Slovenije, sklenila, da bo s Pahernikovimi gozdovi gospodarila istoimenska ustanova. Z izkupičkom od gospodarjenja s Pahernikovo dediščino ustanova od leta 2005 podpira raziskovalno dejavnost in podeljuje štipendije študentom gozdarstva.
 

Center sonaravnega gospodarjenja

Koroški pokrajinski muzej se je rodbini Pahernik poklonil v dvorcu Radlje s spominsko sobo, življenjsko zgodbo zadnjih štirih Pahernikovih rodov pa je predstavil tudi v obsežnem muzejskem katalogu. Muzej je s Pro Silvo Slovenije, Pahernikovo ustanovo, občino Radlje ter številnimi gozdarskimi, izobraževalnimi, okoljskimi in drugimi organizacijami pristopil k ustanovitvi Centra za sonaravno gospodarjenje z gozdovi. S pomočjo evropskih sredstev ga bodo zgradili na lokaciji med radeljskim dvorcem in poslopjem Lesoteke.

»Začetek delovanja tega centra predstavlja dvojezična stalna razstava Gozdarstvo v sozvočju z naravo, ki na poljuden način predstavlja sonaravno gospodarjenje z gozdovi pri nas in po svetu,« je povedala Alenka Verdinek iz Koroškega pokrajinskega muzeja. »Center bo namenjen prenosu dobrih praks med gozdarji, hkrati pa bo tudi učilnica za domače in tuje študente gozdarstva,« je dejal radeljski župan Alan Bukovnik.

Združenje Pro Silva je bilo ustanovljeno v Sloveniji na pobudo profesorja Dušana Mlinška. V tridesetih letih je preraslo v svetovno zvezo, ki združuje 5000 gozdarskih strokovnjakov in lastnikov gozdov iz tridesetih držav.