Do 2028 bo za raziskave na voljo 650 milijonov evrov

Nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, o katerem državni zbor prejšnji teden ni glasoval, ker na odboru ni dobil dovolj podpore, doživlja še zadnje popravke in »gre sredi prihodnjega tedna iz hiše v nadaljnjo proceduro«. Tako je na spletni okrogli mizi o znanosti med zakonom in realnostjo zagotovil generalni direktor direktorata za znanost na ministrstvu za izobraževanje, šolstvo in šport Tomaž Boh.

Namen zakona je, da tudi Slovenijo umesti v evropski prostor in vzpostavi normalne pogoje za raziskovalno dejavnost. Zakon med drugim določa sredstva za to dejavnost v deležu BDP, uvaja razvojni svet kot strokovno posvetovalno vladno telo in v primeru, da so zagotovljena nedržavna proračunska sredstva, tudi nagrajevanje raziskovalcev. Z eno besedo: prinaša »potencial za drugačno delovanje« kot doslej. Odgovora na to, ali se bo znanost v novem sistemu znašla, ni, pričakovanja pa so precejšnja: od transparentnega deljenja sredstev in fleksibilnega financiranja do »nekoč v prihodnosti morda« nove organiziranosti znotraj samostojnega ministrstva.



A čeprav sprejemanje zakona sovpada s širšim okrevanjem po epidemiji covida, znanost po oceni dr. Boštjana Zalarja, direktorja Instituta Jožef Stefan, znotraj načrta okrevanja »ni dobila toliko, kot je pričakovala«. Zalar od zakona pričakuje bolj stimulativno kadrovsko politiko, zavezo države k vlaganjem v raziskovanje pa tudi pomoč pri odpravi problemov, ki se dogajajo pri prenosu z raziskovalnih institucij v industrijsko okolje.

Stabilno financiranje

Stabilnost financiranja je predvidena prek štirih stebrov – institucionalnega, programskega, razvojnega in programov nacionalnih raziskav. Če so bila v predhodnih verzijah zakona ciljna vlaganja v raziskave določena v višini najmanj enega odstotka BDP, se je v končni dikciji po pogajanjih z akterji, ki bodo morali ta odstotek zagotoviti, zgodilo »popuščanje«, kot se je izrazil Boh, in sicer pri letnem povečevanju zneska z 0,1 na 0,08 odstotka BDP, kar na letni ravni pomeni od 50 do 70 milijonov evrov. Ali drugače: gre za trikratno povišanje sredstev v desetih letih – z 250 milijonov evrov v 2021 na 649 milijonov v 2028. »To se nam je zdela sprejemljiva cena za prihodnjih deset let; v enajstem pa sledi novela zakona,« je še dejal.



Medtem ko je dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, opozoril, da naj bi države članice EU v razvoj investirale 1,25 odstotka BDP, za Jerneja Salecla z gospodarskega ministrstva ni toliko pomembno, »koliko bomo vlagali v raziskave in razvoj, ampak da skupaj pridemo do treh odstotkov in več«. Gospodarski sektor še vedno glavnino vlaganj v raziskave in razvoj opravi sam.

Le enemu od desetih bo uspelo

Znanost v evropskih dokumentih zaseda eno najpomembnejših mest. Brez nje tudi epidemija koronavirusa ne bi potekala, kot je. Kot meni ekonomist dr. Mojmir Mrak, reševanja krize v EU ne gre prepustiti izključno nacionalni ravni, saj bomo v tem primeru iz krize »prišli v zelo različni kondiciji: eni v tekaških copatah, drugi pa v coklah, vezanih na javne finance«. Slovenija se po njegovem v resnici ni odločila za razvojni preboj in razvoj žal ni njena prioriteta vsaj že desetletje: »Z razvojem delamo kot svinja z mehom.« Zato je za nas dobro, da smo v EU, je zaključil. Da pri snovalcih ni razumevanja o pomenu raziskav, inovacij in o prenosu tehnologij, je kritičen tudi dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, ki možnosti domačih prebojnih zgodb vidi v majhnih podjetjih z visoko tehnologijo, kakršni sta Outfit 7 ali BIA Separations. Da prihodnost ni v delovno intenzivnih panogah, ampak je prostor za znanost in prenos tehnologij v kapitalsko intenzivni ter srednje- in visokotehnološki dejavnosti, je prepričan tudi dr. Marko Perdih, namestnik direktorja javne agencije za raziskovalno dejavnost. Pri tem bo eden od desetih poskusov uspel, devet jih ne bo, pravi, a to zadošča.