Dnevi preigravanj in lobiranj

Ljubljana – Jutri bo državni zbor znova obravnaval možnost zaprtja trgovin ob nedeljah, pri čemer še zdaj ni jasno, koliko izjem bodo pri tem dopustili. Pred končnim glasovanjem v torek je namreč pričakovati pogajanja in lobiranja političnih strank pa tudi sindikata delavcev trgovine in trgovinske zbornice. Zadnjo besedo bo najverjetneje spet imelo ustavno sodišče.

Po začetnem predlogu, ki ga je spisala Levica, bi morale biti trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte, razen prodajaln do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, avtobusnih in železniških postajah, letališčih, v pristaniščih, namenjenih javnemu prometu, in na mejnih prehodih ter v bolnišnicah. K temu je neobičajna parlamentarna naveza Levice, LMŠ, SD, SAB, Desusa in NSi dodala izjemo, ki bi omogočila odprtje manjšim trgovinam, če delo opravlja podjetnik oziroma poslovodja trgovine. K temu je julija naveza SMC, SDS in SAB dodala izjemo, da bi jim ob nedeljah pomagali tudi dijaki, študentje in upokojenci.

Na zadnji obravnavi pred glasovanjem je SMC zdaj predlagala še eno izjemo, in sicer, da bi delo ob nedeljah dovolili še zaposlenim družinskim članom. Da bodo svoje glasove podpore namenili tudi temu predlogu, so nam včeraj potrdili v SDS in SAB, kar pomeni, da bi lahko ob še kakšnem dodatnem poslanskem glasu podpore tudi to izjemo potrdili. Medtem ko predlog SMC, da bi lahko bile vse trgovine odprte do deset nedelj v letu, nima širše politične podpore. Prav mogoče je, da si bo še kdo na eni ali drugi strani premislil, saj pogovori te dni potekajo na ravni predsednikov strank, poslanskih skupin in tudi poslancev.

Da bi dodatni amandmaji lahko pomenili, da bi tak zakon padel na ustavnem sodišču – v razsodbi iz leta 2005 so varuhi ustave namreč navedli, da arbitrarno določanje izjem ni dopustno –, so odgovorili v Levici in se zato zavzeli za črtanje izjem, ki jih je že oziroma jih še predlaga SMC. »Gre za amandmaje, ki vsebujejo lobistične interese trgovinske zbornice,« je dejal koordinator Levice Luka Mesec in dodal, da so po njegovem v trgovinski zbornici ocenili, da predloga ne morejo ustaviti v parlamentu, zato zdaj poskušajo prepričati politične stranke, naj vnesejo toliko izjem, da bo zadeva »zrela za ustavno presojo«.
 

Kaj pa socialni dialog?

Končni obliki novele zakona o trgovini se sicer res, ne glede na izjeme, ki bodo izglasovane, obeta podpora, saj se skoraj vse parlamentarne stranke – tudi na krilih javnomnenjskih poizvedovanj – načelno zavzemajo za zaprtje trgovin ob nedeljah. Največ zadržkov je bilo slišati prav iz vrst SMC, kjer so opozarjali na ustavna določila o svobodni gospodarski pobudi, pošteni konkurenci in enakosti pred zakonom. Navedli so tudi opozorila trgovskih podjetij na možnost upada prometa in odpuščanja ­delavcev.

Nekaj pomislekov je porodil tudi argument trgovinske zbornice, da je to poseg v socialni dialog. Prvopodpisani pod predlogom Luka Mesec je na to odgovoril, da so s tem že poskušali, a tudi 17 let po referendumu, na katerem je večina podprla zaprtje trgovin ob nedeljah, niso dosegli preboja.

»Vsekakor smo se bili in se bomo vedno pripravljeni pogajati. Ne zgolj popuščati moči kapitala, ki ni hotel niti za milimeter odstopiti od svoje agende,« se je na kritike o nepripravljenosti na socialni dialog odzval generalni sekretar sindikata Ladi Rožič in navedel, da se niso mogli strinjati s ponudbo, da bi delavci še naprej delali do 20 nedelj na leto, a bi se plačilo za vsako nedeljo nad 10 zvišalo za 50 centov na uro. Za 19. in 20. nedeljo bi tako, denimo, delavec prejel devet evrov na uro. Takšnemu izplačevanju bi bilo po mnenju ­sindikatov tudi težko slediti.