Poslanci državnega zbora bodo ta teden odločali o usodi nedeljskega dela trgovin, s tem pa tudi o razmerah za delo sto tisoč slovenskih delavcev. Predlog zakona, ki ga je v proceduro vložila poslanska skupina Levica, predvideva splošno zaprtje trgovin ob nedeljah. To je v nasprotju s prizadevanji za oživitev gospodarske dejavnosti po covidu-19, povzročilo bi nepopravljivo škodo: zmanjšanje prihodkov v panogi, odliv kupne moči v tujino, manjši priliv dajatev v državno blagajno, slabšo oskrbo in izgubo delovnih mest, svari Trgovinska zbornica Slovenije (TZS).

Vse pobude TZS za ureditev nedeljskega dela v socialnem dialogu so bile preslišane – trgovski sindikat se o tem sploh ni pripravljen pogajati –, zato zbornica še enkrat poziva odločevalce in odgovorne k razumu, da bi se izognili težkim posledicam zaprtja trgovin.

Nedelje zmanjšujejo tveganje za okužbo

Obstajajo namreč objektivni razlogi za to, da predloga zakona trgovina ne podpira. Najprej vsebinski: zaradi poslabševanja gospodarskih razmer po epidemiji BDP upada, skrčil se je za 13 odstotkov. Posledično se zmanjšujejo tudi prihodki in število zaposlenih v dejavnosti trgovine. Nakupovalne navade Slovencev so se med epidemijo spremenile, svoje nakupe so številčno omejili in skladno s priporočili NIJZ prerazporedili. Potem ko so trgovine ob nedeljah znova odprle vrata, se potrošniki v večjem obsegu oskrbujejo tudi ob nedeljah, da se tako izognejo tveganju za okužbo.



Če se trgovine ob nedeljah znova zaprejo, bo (ob tem, da so skladno s kolektivno pogodbo dejavnosti zaprte že vseh 15 praznikov na leto) to še dodatno zmanjšalo prihodke v trgovini, še več kupcev se bo po nakupih odpravilo v sosednje države, kjer je obratovalni čas bolj liberalen. Nenazadnje bo z upadom prihodkov trgovine tudi v državno blagajno priteklo manj dajatev. »Posebej skrb vzbujajoče je,« poudarjajo v TZS, »da bi bila posledica takšne ureditve izguba številnih delovnih mest v trgovini. Ker je trgovina strateška panoga za slovensko gospodarstvo, bi imelo to zagotovo široke in daljnosežne posledice.«

Že zdaj podjetja tarnajo o težavah v oskrbnih verigah, pri dobaviteljih in v logistiki, z zaprtjem bi se stanje še poslabšalo. Posebej bi bili prizadeti dobavitelji živilskopredelovalne industrije, saj bi se jim zmanjšalo število dobav, manj dela bi bilo tudi za druge dobavitelje.

Zakonski predlog za tretje parlamentarno branje je po mnenju TZS sporen tudi po pravni plati. Če bo sprejet, trgovci ob nedeljah praktično ne bodo več mogli poslovati – razen nekaj izjem. Po mnenju pravnih strokovnjakov besedilo vsebuje elemente protiustavnosti, zato je v primeru sprejema mogoče pričakovati pobude za presojo ustavnosti.

Rešitev – socialni dialog

Od prvih pobud za zakonsko zaprtje trgovin ob nedeljah si je TZS prizadevala vzpostaviti socialni dialog s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije (SDTS). Junija in avgusta mu je posredovala dva konkretna predloga, v okviru katerih bi lahko našli rešitve za ureditev dela zaposlenih ob nedeljah v okviru panožne kolektivne pogodbe.



Zbornica je doslej uspešno sodelovala s trgovskim sindikatom. V letu 2018 so socialni partnerji v trgovini dorekli tudi novo kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije – veljati je začela sredi avgusta 2018 in se izteče konec decembra 2022 –, ki je opredelila tudi pogoje nedeljskega dela trgovin in plačila zaposlenih.

Kljub dogovorjenemu je sindikat konec aprila letos (ne da bi o tem prej obvestil socialne partnerje) državnemu zboru in vladi posredoval prvomajsko poslanico s pobudo za trajno zaprtje prodajaln ob nedeljah in praznikih. S tem je prekršil ureditev v kolektivni pogodbi, katere podpisnik je, in zelo močno omajal socialni dialog v trgovinski dejavnosti.

Zbornica si ga je vse odtlej nadvse prizadevala znova vzpostaviti, da bi skupaj poiskali za vse sprejemljivo ureditev nedeljskega dela zaposlenih in jo zapisali v kolektivno pogodbo. Določanje obratovalnega časa je stvar poslovnih subjektov, pri ureditvi delovnega časa in delovnih razmer pa ima ključno vlogo sindikat, zato si TZS z vsemi pristojnimi sindikati prizadeva za socialni dialog.

Čeprav so na dialog kot boljšo opcijo opozarjali tudi vlada, poslanci državnega zbora in državni svetniki, je 7. septembra sindikat obvestil zbornico, da njegov izvršni odbor vodstvu ne daje mandata za pogajanja v zvezi z nedeljskim delom. Še več, za tem je institucijam in javnosti poslal peticijo za zaprtje trgovin ob nedeljah.

»Kljub do nedavnega zglednemu socialnemu dialogu v trgovinski dejavnosti, s čimer se je vseskozi javno postavljal tudi SDTS, je po našem prepričanju prav on s svojimi ravnanji močno prekršil dogovor. Na TZS se tako upravičeno sprašujemo, kako bo ta dialog lahko potekal v prihodnje, saj si ga sindikat več kot očitno ne želi.

Vsak evro bo prišel prav

Janez Rebec, predsednik upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS ter predsednik uprave Pivke perutninarstva, je povedal, da kmetijska in živilska podjetja nasprotujejo sprejemu novele zakona o trgovini. »Posebej podjetja ob meji so izgubila veliko prometa, ker se potrošniki po nakupih odpravijo čez mejo. Frekvenca obiska v trgovinah se je zaradi covida-19 zmanjšala. Že tako nas obremenjujejo pritiski na znižanje cen, upam, da se zaradi nedelj naša situacija ne bo še poslabšala. Ukrep bi bil morda smiseln v drugačnih okoliščinah.«

Enakih misli je bil tudi Toni Balažič, glavni izvršni direktor Panvite: »Nekajmesečna praksa je pokazala, da se promet v trgovini zmanjšuje, epidemija je negativno vplivala na potrošnjo. Ljudje manj zahajajo v trgovine, manj je impulzivnih nakupov. To pa ne prizadene zgolj trgovine, ampak tudi dobavitelje. Ti so zaradi ukrepov za omejitev širjenja virusa v gostinstvu in turizmu še bolj odvisni od plasmaja v trgovinah. Vse skupaj se dogaja v času, ko bo vsak evro še kako pomemben pri vračanju BDP na stare nivoje.«

Zanimivo je tudi razmišljanje Evelin Vesenjak, predsednice sindikata KNSS-neodvisnost, Sindikata ljubljanske regije. Kot sindikalistka sicer načeloma soglaša s tem, da so trgovine ob nedeljah zaprte, vendar o tem ne bi smela odločati politika, ampak socialni partnerji s socialnim dialogom. Že v preteklosti se je politika ves čas vmešavala v nedeljsko delo in se obnašala kot slon v trgovini s porcelanom; spomnimo se samo referenduma in zakonodajnih poskusov. Na koncu sta se partnerja uspešno sporazumela sama.« KNSS ima v svojih vrstah tudi trgovce, a ni reprezentativen, torej ni bil podpisnik kolektivne pogodbe.

Vesenjakovo skrbi dejstvo, da socialni dialog zamira, saj vlada partnerje, sindikate in delodajalce, izključuje iz odločanja o pomembnih temah. Vsekakor bi moral biti razmislek o nedeljskem delu večplasten, meni Vesenjakova: »Morda se večina kupcev ali zaposlenih strinja z zaprtjem trgovin ob nedeljah, a imamo tudi take, ki bi tedaj želeli delati, če si s tem izboljšajo svoj proračun. Če bo zakon sprejet, bodo imeli tako možnost samo nekateri, manjša družinska podjetja. Zakaj ne bi prek socialnega dialoga na primer dodelili tudi diskrecijske pravice, da bi dovolili delati vsem tistim, ki to želijo?«