Rehar: Glavni problem pogodbe je financiranje na kos

Direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija in direktor STA Igor Kadunc sta prvega februarja podpisala pogodbo za opravljanje javne službe STA za letošnje leto, tudi letošnja pogodba pa predvideva financiranje 'na kos'. Kot je ob podpisu dejal Kadunc, so s tem postavili osnovo za nemoteno nadaljevanje delovanja STA v tem pomembnem letu, ko se od nje pričakuje odgovorno delo v supervolilnem letu. 

Pogodba po Kadunčevih besedah v bistvu sledi osnovam, ki so jih vzpostavili že v pogodbi za 2021. »Smo se pa v pogodbi zavezali, da bomo intenzivno delali na tem, da bo razmejevanje med javno in tržno dejavnostjo v skladu z ureditvijo državnih pomoči, kot jih opredeljujejo naši standardi in EU,« je navedel. Skupni letni načrtovani znesek državne pomoči v obliki nadomestila za financiranje javne službe za leto 2022 ostaja enak kot v predhodnih dveh letih, in sicer 2.028.000 evrov. 

Novinarska konferenca direktorja STA Igorja Kadunca in odgovornega urednika Aljoše Reharja o poslovanju in delovanju STA v preteklem letu, podpisu pogodbe za izvajanje javne službe v letu 2022 z vladnim uradom za komuniciranje ter ostalih aktualnih vprašanjih glede položaja STA:

V lanskem letu so obdržali vse naročnike

Aljoša Rehar, odgovorni urednik, je uvodoma izpostavil poudarke preteklega leta in številne izzive. »Lansko leto je bilo naporno, ob tem pa nam je uspelo ohraniti produkcijo: tekstovne vsebine so ostale na enaki ravni kljub kadrovskemu odlivu. Veseli nas podatek, da smo produkcijo spletnih prenosov v živo opazno povečali, mesečno imamo 40 prenosov v živo – s tem nadgrajujemo osnovno poslanstvo, še posebej v času epidemioloških omejitev.« Poleg tega je pomemben podatek, ki priča o kakovosti vsebin, da jim je uspelo obdržati vse naročnike, tako nacionalne kot lokalne medije. »Ohranili smo zaupanje medijev, kar merimo z analizo spletnih novičarskih portalih, približno četrtina vsebin na novičarskih portalih posredno ali neposredno temelji na vsebinah STA, kar je hkrati potrditev našega dela in velika odgovornost. Pri nekaterih se ta delež povzpne celo nad 50 odstotkov.«

Začetek letošnjega leta – z zimskimi olimpijskimi igrami – je v vsebinskem smislu zanje pester, je povedal Rehar in dodal, da bodo izziv volitve in vse dogajanje glede ukrepov in covida. Glede razvojnih načrtov je odgovorni urednik poudaril orodje NewsMapRer, s katerim sledijo člankom novičarskim portalom, ki ga nadgrajujejo in mu bo v realnem času sledila tudi uporaba fotografije STA, v planu pa je tudi nadgradnja videoaktivnosti s ciljem, da pridejo do polnega videoservisa v klasičnem smislu. Pomemben projekt, ki dokazuje, da so dobro vpeti v mednarodno okolje, je sodelovanje v projektih EU Neswsroom, kjer sodeluje večina tiskovnih agencij iz Evrope, kjer bodo vzpostavili skupno redakcijo agencij v Bruslju. »V novo leto vstopamo optimistično, da bomo kos izzivom, ki so pred nami.«

FOTO: Jure Eržen/Delo

Igor Kadunc, direktor STA, je povedal, da že imajo rezultate poslovanja v lanskem letu. »Prihodki so se dvignili na 4,3 milijona evrov, kjer je bistveno, da je v to vključena tudi donacija 275.000 evrov, pa tudi višji prihodki iz komercialne dejavnosti. Želja prejšnjega vodstva in tudi moja želja je, da pridobimo več sredstev na trgu. Glede na leto prej so ta višja za šest odstotkov. Ta usmeritev je dobra, da na ta način dobimo več denarja. Poudariti je treba, da so STA ljudje, novinarji, ki zagotavljajo to, kar STA je – da se proizvajajo novice, ki jih lahko uporabite. Stroški dosegajo nekje 77 odstotkov oziroma več kot 80 odstotkov, ker je pritisk na stroške čedalje večji, zaposleni na STA pa so bili omejeni pri plačah. Stroški leta 2021 so nižji kot v letu 2020 zaradi odpovedi nekaterih sodelavcev in zato manj zaposlenih. Nekaj odhodkov je bilo tudi konec leta, ta podatek kaže, da se je v STA zelo gledalo na višino stroškov dela, a na dolgi rok na ta način ne bo šlo. Včeraj smo videli, kaj se dogaja v službah v javnem sektorju. Čisti poslovni rezultat je 170.000 evrov, ker smo poleg donacije na koncu dobili denar od države, bomo tega ohranili in uporabili za poplačilo dopustov oziroma za dodatna izobraževanja zaposlenih.«

Igor Kadunc. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Problem je financiranje na kos

»Odnosi z Ukomom so bili kompleksni, lani in letos je bilo izzivov veliko. Uskladiti smo morali mnenja o izvajanju pogodbe za leto 2021, ki je bila tudi osnova za letošnjo pogodbo. Tu smo se glede nekaterih vprašanj znašli na nasprotnih bregovih; o vprašanju povzetkov novic, pa tudi glede tolmačenja pri določilu pogodbe, kjer v 4. členu piše, da naj bi pri novicah, prilagojenih za radijski medij, dodali tudi avdioposnetke. Izziv je tudi ta, da je Ukom oziroma vlada smatrala, da ne razlikujemo primerno delitve na tržno in javno službo, da ne spoštujemo teh razmejitev, odločili smo se, da se tega problema lotimo in pridemo do rešitev, ki bodo odpravile dileme, ki so morda prispevale k težavam v lanskem letu. Morali smo na novo oceniti nadomestila, izračunavali smo stroške po uredništvih STA, s tem smo dodali stroške uredništva/vodstva in na osnovi števila novic prišli do cene povprečne novice.« Ta sicer po Kadunčevem mnenju ne pomeni nič, saj lahko neko novico posameznik dela en teden, drugo pa precej manj časa. Povedal je, da je STA tudi pod nadzorom računskega sodišča, poteka revizija.

»V tej pogodbi smo iskali konsenz, ki ga oboji sprejemamo, STA potrebuje državno pomoč, ta namreč daje osnovo, da lahko ob vseh aktivnosti na trgu zagotovimo sredstva za normalno delovanje uredništva. Pogodba zavezuje tudi nas, da preverimo, ali so ti postopki ustrezni, temu se bodo morali bolj posvetiti, kar bo zahtevna naloga; razmejevanje med javnim in tržnim. Problem je, da naš izdelek je novica, ampak ta novica je lahko povzetek nekega članka iz Demokracije ali Mladine, po drugi strani pa imamo tudi zahtevne tematike in vse to spraviti na 'izdelek' bo velik izziv. Razumemo, da je treba formalnosti izpeljati, čeprav se nam morda v osnovi zdijo absurdne,« je pojasnil Kadunc. 

Odgovorni urednik Rehar je glede podpisa pogodbe povedal, da so zadovoljni, da je do tega prišlo, obenem pa imajo kot uredništvo zadržke do te pogodbe: »Glavni problem je štetje glede na podlagi števila vsebin, števila fotografij, radijskih novic itd. Financiranje na kos je neobičajno za medijsko panogo, tuje agencije, s katerimi smo v stiku in jih poznamo, nimajo takšnega modela, da bi plačevali po kosu, mediji namreč ne moremo predvideti dinamike dogajanja in s tem produkcije. Še večji problem je plačevanje po povprečni vrednosti: takšen način lahko privede do finančnega nagrajevanja tistih, ki delajo krajše/lažje novičke oziroma povzetke, in obratno finančno kazen za tiste, ki delajo daljše, bolj poglobljene vsebine. Pozivamo, da se najde bolj življenjska rešitev.«

Problematika fotografije

Glede tega, da STA ne sme prodajati fotografij na trgu, sta sogovornika povedala, da je zakon spisan nerodno. »Strinjam se, da je tak način, kot je zdaj, oviranje tržnega delovanja, tu ni dvoma,« je dejal Kadunc in nadaljeval: »Moj namen je, da ko uredimo nujne stvari, se lotimo predloga za spremembo zakona, ker je namreč vlada ravno to spreminjala, da se fotografije iz javne prestavijo med tržne dejavnosti.«

»V skladu s pogodbo je naš fotoservis v javnem delu, da ko jih fotografiramo s STA fotografi, pogodba se nanaša na našo lastno produkcijo, da z dogodka objavimo pet fotografij, ki jih dajemo v javni servis, te so na voljo v polni resoluciji in brez žiga. Ta dva momenta, polna resolucija in brez žiga, sta najbolj problematična, kar se tiče uredništva; strinjamo se z aktivim fotoreporterjem, da to ni primerna ureditev,« je pojasnil Rehar.