Digitalizacija po slovensko

Izbruh epidemije je državno upravo še dodatno prisilil, da so na ministrstvih začeli ukrepati za hitrejše in enostavnejše pridobivanje dokumentov po elektronski poti. Nenazadnje je bila pred tremi meseci ustanovljena tudi nova vladna služba pod vodstvom ministra Marka Borisa Andrijaniča, ki naj bi pospešila digitalizacijo celotne družbe. In kako elektronsko poslovanje upravnih postopkov pri nas poteka v praksi? Za 21. stoletje (pre)zapleteno in (pre)počasi.

V uredništvo smo prejeli pismo bralke, ogorčene nad delovanjem portala e-uprava. Ker je želela pridobiti potrdilo o stalnem prebivališču, je 22. septembra s kvalificiranim digitalnim potrdilom za fizične osebe Sigen-CA vstopila na portal e-uprava. Ob oddaji e-vloge pa jo presenetilo, saj je bil pri postopku zahtevan tudi elektronski podpis. Prepričana je namreč bila, da je e-podpis pridobila skupaj z digitalnim potrdilom Sigen-CA.

Po nekaj klikih je zahtevani elektronski podpis pridobila, oddala vlogo in prek elektronske banke plačala upravno takso. Šele teden dni kasneje, torej 29. septembra, je na elektronski naslov prejela obvestilo ljubljanske upravne enote o rešeni vlogi, zahtevano potrdilo pa je po pošti prejela 4. oktobra. Od oddaje vloge prek e-uprave do pridobitve dokumenta je torej minilo kar 12 dni.

Na ministrstvu za javno upravo (MJU) pravijo, da primera ne morejo komentirati, češ da ne poznajo ozadja in vseh podrobnosti. Ob tem velja omeniti, da smo vprašanja, povezana z delovanjem portala e-uprave in digitalizacije upravnih postopkov, naslovili tudi na vladno službo za digitalizacijo pod vodstvom ministra Marka Borisa Andrijaniča, vendar odgovorov nismo prejeli.

Ko Sigen-CA ni dovolj za e-podpis

Postopki na e-upravi so glede na njihovo vsebinsko zahtevnost različno zapleteni in pri oddaji vloge za pridobitev potrdila o stalnem prebivališču je zahtevan podpis, poudarjajo na MJU. In dodajajo, da kvalificirano potrdilo Sigen-CA ne zadošča za elektronsko podpisovanje. »Uporabnik namreč potrebuje tudi orodje za oblikovanje e-podpisa, ki je bodisi v obliki aplikacije, nameščene na uporabnikovem računalniku, bodisi se uporabi možnost oddaljenega e-podpisa, kar je bilo v tem primeru tudi storjeno, saj uporabnica na svojem računalniku ni imela nameščene omenjene aplikacije,« zatrjujejo.

Do zdaj je veljalo, da se elektronske storitve izvaja predvsem s kvalificiranimi digitalnimi potrdili, torej sredstvi z visoko stopnjo zaupanja. Ker pa državljani kvalificiranih digitalnih potrdil niso uporabljali v takšnem obsegu, kot bi si na resornem ministrstvu želeli, so letos poleti prijavo v SI-PASS poenostavili in uporabnike spodbudili, da si uredijo mobilno identiteto smsPASS.

»V času pandemije, ko je bilo elektronsko poslovanje še toliko bolj pomembno, smo uporabniško izkušnjo poenostavili in v kratkem obdobju razširili nabor prijavnih služb za pridobitev smsPASS. Število uporabnikov je posledično skokovito naraslo,« so se pohvalili na ministrstvu za javno upravo. A je treba pri tem dodati, da se je njihovo število povečalo predvsem na račun pridobivanja evropskih digitalnih covidnih potrdil. Brez tega namreč državljani zdaj praktično ne morejo več nikamor, niti na kavo.

Delno priznavanje krivde

»Vsekakor se strinjamo, da bi oddaja elektronske vloge za upravne zadeve morala pozitivno vplivati na čas reševanja zadeve. V konkretnem primeru je odločanje odvisno tudi od upravne enote, ki ima vlogo v reševanju. Rešiti jo mora najkasneje v 15 dneh. Postopek poteka tako, da mora vsaka upravna enota vlogo iz e-portala evidentirati v informacijski dokumentni sistem oziroma sistem za podporo pisarniškemu poslovanju, ki je zakonito določen,« pojasnjujejo na ministrstvu, ki ga vodi Boštjan Koritnik.

Na UE Ljubljana imajo denimo okoli 150 vlog na dan, ki jih med epidemijo in zaradi povečanega povpraševanja po vseh storitvah ne uspejo rešiti takoj oziroma v zelo kratkem času. Ker pa se je obseg dela septembra in oktobra bistveno povečal, nastajajo krajši zastoji, ki jih na MJU rešujejo s kadrovskimi okrepitvami in drugimi organizacijskimi ukrepi, tudi s poenostavitvijo nekaterih nujnih procesov. Vse to pa je, kot pojasnjujejo, povezano z informacijsko podporo.

»V prihodnjih mesecih se obeta kar nekaj sprememb na področju e-identifikacije. Tako bo uvedena možnost poenostavljene prijave, ki bo uporabnikom omogočala uporabo portala e-uprava tudi brez predhodne pridobitve kvalificiranega potrdila ali drugega prijavnega sredstva, za pridobitev katerega je zdaj potreben obisk prijavne službe, denimo upravne enote,« še dodajajo na resornem ministrstvu.