Devetindvajset ljudi s »čutom za hrabrost«

Tacen – »Takšni dogodki niso vsakodnevni. Ampak ko enkrat stojiš pred vrati in vidiš, da je nekdo ujet v prostoru, hkrati pa razmišljaš, ali ga boš šel rešit, mislim, da le peščica ljudi tega ne bi storila. Ta dan sva bila midva tam in izbrala sva pravo potezo.« To so besede Roka Brajiča, blejskega policista, ki je skupaj s policijskim kolegom Blažem Svetlinom 5. aprila letos iz gorečega stanovanja na Bledu brez pomisleka rešil negibljivo starejšo stanovalko.

Brajič in Svetlin sta le dva od skupaj 20 policistov in devetih občanov, ki so včeraj v Tacnu iz rok generalnega direktorja policije Simona Veličkega ter notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar prejela medalje za hrabrost oziroma za požrtvovalnost.

Sama sta bila tako odlikovana za požrtvovalnost, tako kot Sergej Izgoršek, Aleš Zupanc in Gorazd Šajtegel, ki so 3. novembra lani hrabro rešili 64-letnega Hrastničana pred napadom krvoločnega psa, ameriškega staffordshirskega terrierja. Najprej mu je pomagal Šajtagel, ki se je pripeljal mimo. Istočasno je ustavil tudi Izgoršek in zatrobil, da bi psa pregnal. Ker mu to ni uspelo, sta ga poskusila ustaviti še z udarci. Najprej, kot nam je razlagal Izgoršek, s palico, a brez uspeha. Zato je zagrabil za »zidarsko kladivo s špico« in z njim udaril po glavi psa. Ta je nato le odnehal. Zupanc je mimo takrat pripeljal ravno, ko je pes pobegnil po ulici. Zapeljal je za njim ter mu z vijuganjem levo in desno uspešno preprečil možnost ponovnega napada. Izjemno razdraženega psa je nato le nekako izrinil s ceste in ga ujel ob škarpo, kjer mu je pes na vozilu celo pregriznil obe sprednji pnevmatiki. Na srečo so na kraj hitro prispeli policisti, ki so psa pokončali s streli. »Ko vidiš človeka, ki ima na sebi debelo bundo in da mu iz roke v potoku teče kri, ne moreš storiti drugega, kot da pomagaš,« je ob vsem tem jasen Izgoršek, ko ga vprašamo, ali ga ni bilo prav nič strah napadalnega psa.
 

Vlomilca stisnil v kot

Zelo veliko hrabrosti je moral 12. marca pokazati tudi Gordan Petronijevič iz Slovenj Gradca, ki je za las rešil osemletnega otroka, ki je padel v narasel potok Suhadolnica. »Tekel sem ob vodi, a otroka nikjer ni bilo videti. Nato pa sem zagledal, kako gre njegova roka iz vode,« se je spominjal in dodal, da je takoj skočil v reko in ga rešil. Medtem je tvegal tudi svoje življenje, saj »če bi naju reka nesla še 30, 40 metrov naprej, bi prišla do sotočja dveh rek. In takrat bi bilo zelo nevarno. Vprašanje, kako bi se na koncu vse izteklo«, še razloži.

Le dva meseca pred tem, natančneje 10. januarja, so kamniški policistki Barbara Oblak in Mirjam Vidovič ter prostovoljna gasilca Aljaž Romšak in Dušan Mali iz Kamniške Bistrice reševali mlajšo domačinko, ki je med sprehajanjem psa padla vanjo. Policistki, ki sta dobili medaljo za požrtvovalnost, sta se čvrsto namestili na bregu in počasi popuščali vrv, dokler ni Maliju uspelo pribresti do dekleta, ki se je sredi reke držala za skalo. V vodi je bil takrat tudi Romšak, ki je skupaj z Malijem prejel medaljo za hrabrost. »Brez skupnega dela na koncu ne bi bilo takšne srečne zgodbe,« je danes prepričan Romšak.

Medaljo za požrtvovalnost je v roke dobil tudi Damijan Kočevar iz Komna. Ponoči 20. oktobra lani je koprske policiste obvestil, da so njegovi partnerici vlomili v trgovino in z dvorišča odpeljali avtomobil. »Že nekaj mesecev prej so vlomili in sem jih po vojaško čakal,« nam pripoveduje Kočevar, ki ob tem dodaja, da je vedel, da se bodo vrnili. »Ko se je alarm sprožil, sem šel takoj tja in ga dobil na kraju samem,« pripoveduje. Nato pa je sledila prava filmska akcija. Kočevar je sledil storilcu in ga v vasi Brje pri Komnu tudi prestregel. Osumljenec mu je sicer poskušal pobegniti z vzvratno vožnjo, a je pri tem zapeljal na dvorišče neke stanovanjske hiše, kjer ga je Kočevar s svojim avtomobilom blokiral. Storilec je nato pobegnil peš, a so ga policisti kmalu zatem prijeli.

Prav vseh 29 prejemnikov medalj je tako pokazalo, da, kot je povedal generalni direktor policije Velički, šola za hrabrost ne obstaja, ampak je čut za to, kar je prav, enostavno v človeku, je ali pa ga ni. »Vi ta čut imate,« je še končal.