Demokracija v času izrednih razmer

Številni ukrepi, ki jih vlada Janeza Janše sprejema za omejitev epidemije bolezni covid-19, so nujni. Nekateri pa vzbujajo strah pred izgubo osnovnih mehanizmov demokracije. Napoved širitve pooblastil vojski in popolni prevzem nadzora nad upravljanjem denarja v državni blagajni, sta lahko dva izmed njih.

Zakon o obrambi določa, da če to zahtevajo varnostne razmere, državni zbor lahko na predlog vlade z dvetretjinsko večino glasov navzočih poslancev odloči, da pripadniki vojske, skupaj s policijo, izvajajo tudi druga pooblastila. Vojska ob razširitvi pooblastil po zakonu lahko opozarja, napotuje, začasno omejuje gibanje oseb ter sodeluje pri obvladovanju skupin in množic.

Ali razmere res zahtevajo izredna pooblastila vojske? V LMŠ, SD, Levici in Sabu (skupaj imajo 36 poslancev) so prepričani, da ne. Če pa imata vlada in notranji minister več informacij, da bi tak ukrep utemeljila, naj bodo naloge vojske jasno določene in zapisane, ukrep pa časovno omejen na najnujnejši rok. V Levici opozarjajo na nevarnost izgube temeljnih mehanizmov demokracije in nadaljevanje avtoritarnih teženj te vlade. V SD poudarjajo, da ne bodo dopuščali odmikov, ki bi kljub dani situaciji nesorazmerno posegali v življenja ljudi ali dopuščali kakršnokoli politično zlorabo. Tudi v LMŠ so prepričani, da le sklicevanje na izredne razmere ne sme biti vzrok za omejitev temeljnih demokratičnih standardov.


 

Predsednik države za »nesorazmernost«

Predsednik republike Borut Pahor, nasprotno, dopušča tudi »nesorazmerne« ukrepe. Pahor sicer lahko – če se državni zbor zaradi epidemije bolezni covid-19 ne bi mogel sestati – v svoje roke prevzame odločanje namesto poslancev, torej lahko odloči tako o ukrepih, ki so po mnenju vlade nujni, kot tudi o uporabi vojske. Tega naj bi po načrtih vlade predvidoma sicer uporabili za le delno razbremenitev policije na mejah, za nadzor na ulicah slovenskih mest pa ne. V številnih državah po svetu vojska že pomaga na različnih področjih boja z epidemijo.

V državnem zboru včeraj niso eksplicitno zanikali obstoja možnosti, da poslanci nekaj časa ne bodo mogli odločati. Drsi Slovenija potiho v avtoritarnost in družbo višegrajskih držav?

»Zadnjih nekaj desetletij, simbolno od leta 1979, ko je v Združenem kraljestvu prišla na oblast Thatcherjeva, in nato leta 1982 Reagan v ZDA, se je tudi zahodni svet spravil na pot avtoritarizacije oblasti. Demokratizacija SZ je pripeljala do Putinovega avtoritarizma, Kitajska demokratizacija je Xiju podelila neomejeno izvoljivost, ZDA usmerjajo tviti predsednika, 70 nekdanjih senatorjev je pred tedni pozvalo kongres, naj vrne Ameriki demokracijo. 'Koronizacija' je torej samo pospešila ta proces uvedbe avtoritarizma v sodobni svet in tu med zahodom in vzhodom, severom in jugom ni več tako velikih razlik. Ukrepi 'antikoronske politične koalicije' politično poenotujejo delovanje političnih sistemov po svetu,« ocenjuje politolog Igor Lukšič.



Da je že zdaj nujno razmišljati o času po koncu epidemije in o družbi, ki bo za njo ostala, pa je prepričan odvetnik in publicist Dino Bauk. Tako kot je treba upoštevati ukrepe za omejitev širjenja virusa, dodaja, je pomembno tudi vztrajati pri aktivnem državljanstvu in politični participaciji, predvsem ko gre za tiste druge ukrepe, na področju gospodarstva, socialnih pravic, izobraževanja in seveda tudi na področju državne ureditve in varstva človekovih pravic, ki so lahko odločilni, tudi usodni, za podobo družbe, v katero se bomo prebudili po koncu epidemije.