»Delavci smo pripravljeni delati, a za ustrezno plačilo«

Ravne na Koroškem – Po šestdnevni stavki železarjev leta 1991, ki jo je vodil Neodvisni sindikat, se je na skoraj istem mestu tokrat pod taktirko regijskega Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (Skei) na Ravnah na Koroškem zbralo več sto protestnikov. Glavna zahteva pa je enaka kot pred sedemindvajsetimi leti: Višje, pravičnejše plače! Če jih ne bo, bo stavka.

Čeprav je res, da je Skei Koroška protest usmeril na vsa podjetja v kovinski in elektro industriji Slovenije, so glavni vir nezadovoljstva plače zaposlenih v ravenskih družbah skupine Slovenska industrija jekla in nepripravljenost uprave Sij za pogajanja. Sindikat Skei je od pogajanj z njimi odstopil sredi letošnjega leta, ker so – tako sindikalist Boris Štriker, ugotovili, da novega plačnega sistema še dolgo ne bo.

Iz skupine Sij so sporočili, da bodo v njihovih koroških družbah neodvisno od protestnega shoda nadaljevali aktivnosti in uvajanje novosti na kadrovskem področju, za katere se tako uprava Skupine Sij, vodstva družb in sindikati strinjajo, da jih je treba izvesti. V Siju pozivajo k umiritvi socialnega dialoga in usmeritvi v konstruktivne skupne dogovore o prenovi kadrovskih sistemov.

»Poti nazaj ni več. Če ne bo šlo drugače, si bomo vzeli, kar nam pripada,« zaostrujejo retoriko v Skeiju Koroška. Njihove aktivnosti utegnejo po besedah Lidije Jerkič, predsednice Skei in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije spodbuditi k protestom tudi v drugih slovenskih regijah. »Štiriinsedemdeset ljudi v Slovenski industriji jekla po statističnih podatkih zasluži povprečno deset tisoč evrov bruto, 6500 ljudi pa povprečno 1400 evrov bruto,« je protestnikom povedala Lidija Jerkič in ljudi pozvala, naj bo sporočilo shoda: »Hočemo večje, pravične plače.«



Livarji Robert Trebovšek, Damjan Kokol, Matej Prikržnik in Robi Prikržnik, ki delajo v zelo težkih delovnih razmerah (hrup, vročina, prah) so prepričani, da za svoje delo prejemajo prenizke plače. Robert Trebovšek, ki ima trideset let delovne dobe, je za delo v dveh izmenah, tudi ob sobotah in nedeljah, nazadnje prejel 611 evrov neto plače, Damjan Kokol pa 540. »Sramota!« so ogorčeni sogovorniki.

Nizke plače pozneje pomenijo tudi nizke pokojnine. Upokojenec Hari Repotočnik je povedal: »Ko sem dobil izračun, koliko pokojnine bom prejemal za štirideset let dela v železarni, sem bil prepričan, da gre za pomoto,« pravi Repotočnik. V nagovoru zbranim, ki si jo je napisal na hrbtno stran neporavnane položnice, je spomnil, da si železarska elita gradi mogočne hiše, ki jih obdajajo visoke ograje s kamerami, delavci pa razmišljajo, kje bodo najceneje kupili obutev za otroke. »Plačni sistem naj takoj spremenijo, pa ne v svojo korist,« je pozval Repotočnik.



Na shodu bi se najbrž zbralo še več ljudi, če ne bi v dveh Sijevih družbah na Ravnah prav včeraj za 14. uro nenapovedano pripravili obvezna izobraževanja iz varstva in zdravja pri delu za zaposlene. Delodajalci so zelo pritiskali tudi na organizatorje, sindikalne zaupnike Skei po družbah. Nekaterim so zagrozili z izrednimi odpovedmi delovnega razmerja. A sindikalisti so odločeni: do konca leta v nobenem koroškem podjetju ne želijo več slišati za obstoj minimalnih plač. Če bodo, bodo tudi stavke.