Del opozicijskih strank je v DZ vložil predloga dopolnitev zakona o varstvu javnega reda in miru ter zakona o nadzoru državne meje, s katerima želijo omejiti delovanje paravojaških enot oz. vard. Predloga so v SD pripravili po tistem, ko se je več uniformiranih pripadnikov
Štajerske varde odpravilo na policijsko postajo v Slovenski Bistrici.
V SD dogodek ocenjujejo kot izjemno problematičen in vreden obsojanja, je na današnji novinarski konferenci dejal poslanec
Predrag Baković. Spomnil je na številne pretekle dogodke, tudi postroje, vojaško urjenje z replikami orožja in vstop v predsedniško palačo. »To kaže, da so zadeve problematične in se stopnjujejo. Samo ugibamo lahko, kaj bo naslednje. Morda vstop v skladišče orožja,« je dodal. Kritičen je tudi do odzivov vlade in pristojnih.
Zato so opozicijske stranke SD, LMŠ in SAB v postopek vložile prenovljena predloga zakonov, ki jih je že
v preteklosti vložilo notranje ministrstvo, takrat pod vodstvom
Boštjana Poklukarja. A so tokrat dodali varovalke, ki varujejo položaj lovcev, gasilcev, varnostnih služb in civilne zaščite, je pojasnil Baković.
Rešitev iz predloga dopolnitev zakona o nadzoru državne meje posameznikom in skupinam prepoveduje nadzorovanje državne meje, ki bi bilo podobno policijskim nalogam. Prepovedano je tudi oviranje policije pri nadzoru meje in spodbujanje ali organiziranje varovanja državne meje.
Za prekršek izvajanje nadzora državne meje ali oviranje nadzora policije predlog zakona predvideva globo 1000 evrov, če pa dejanje stori skupina več kot dveh oseb pa globa znaša 1500 evrov. Spodbujanje ali organiziranje varovanja meje pa predlog sankcionira z 2000 evri globe. Globa je lahko tudi višja, izhaja iz predloga zakona.
V dopolnitvah zakona o varstvu javnega reda in miru pa predlagajo prepoved vzbujanja videza uradnih ali vojaških oseb z nošenjem in razkazovanjem orožja ter z nošenjem maskirnih oblačil in obutve. Prepovedano pa bi bilo tudi dajanje vtisa skupine uradnih ali vojaških oseb s tem, da nosijo maskirna oblačila ali uniformo, uporabljajo simbole, grbe ali zastave, vzbujajo vtis hierarhične ureditve ali pa uporabljajo vozilo, na katerih so nameščene prepoznavne oznake.
Predlog za vzbujanje vtisa uradnih ali vojaških oseb predvideva globo od 500 do 1000 evrov, če pa gre za skupino vsaj dveh oseb, pa od 1000 do 2000 evrov za posameznika. Izreči bi smeli tudi višjo globo, izhaja iz besedila predloga zakona. Kaznovati pa se ne more skupin, ki imajo pravno podlago za delovanje, urejeno v zakonu. Omejitev ne velja, če se te predmete uporablja kot rekvizit v kulturne, zgodovinske, komercialne ali nekatere druge namene.
Za prekršek izvajanje nadzora državne meje ali oviranje nadzora policije predlog zakona predvideva globo 1000 evrov, če pa dejanje stori skupina več kot dveh oseb pa globa znaša 1500 evrov. FOTO: Leon Vidic/Delo
Podporo zakonu so na današnji novinarski konferenci napovedali v LMŠ in SAB. Poslanec LMŠ
Nik Prebil je poudaril, da se jim te aktivnosti zdijo nesprejemljive. Spomnil je, da je vlada Marjana Šarca na to temo sklicala svet za nacionalno varnost. Na tej podlagi pa so nato pripravili spremembe teh dveh zakonov, ki pa v parlamentarni proceduri nista prejela zadostne podpore.
»Zato upam, da bo sedaj ta vladna koalicija prepoznala, da je treba resnično narediti na tej točki spremembo, da se to ne more dogajati. Želim si tudi, da bi se predstavniki vlade bolj jasno odzvali na takšna ravnanja, ki so nesprejemljiva. Zato smo se v LMŠ odločili, da podpišemo predloga obeh zakonov,« je dejal Prebil.
Tudi vodja poslanske skupine SAB
Maša Kociper je obsodila ravnanje vard. »To kar so si varde privoščile nazadnje v Slovenski Bistrici je popolnoma nedopustno. In kaj takega, sploh pa vsako prisvajanje pooblastil represivne narave, ki jih imajo samo državni organi, je za vsako normalno demokratično državo popolnoma nesprejemljivo. Za dokaj nedolžnim imenom varda se namreč ne skriva nič kaj drugega kot paravojaška enota,« je dodala.
Predloga, ki ju je pripravila Šarčeva vlada, so sicer poslanci zavrnili na odboru DZ za notranje zadeve 11. marca, državnozborsko proceduro pa je končal na izredni seji 29. aprila.
Komentarji