Dejan Židan prevzema vodenje državnega zbora

V DZ so danes odločali o novem vodstvu. Dosedanjega predsednika DZ Mateja Tonina na predsedniškem mestu nadomešča predsednik SD Dejan Židan. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 49 poslank in poslancev od 60, ki so prevzeli glasovnice. Osem poslank in poslancev je glasovalo proti njegovi izvolitvi, tri glasovnice pa so bile neveljavne.

Kot so v predlogu Židanove kandidature zapisali predlagatelji, Židana poleg bogatih strokovnih, gospodarskih in političnih izkušenj odlikujejo strpnost, odprtost, spoštljivost, spoštovanje različnih mnenj in pravičnost. Da njihove podpore nima, pa so mu v predstavitvi stališč pred glasovanjem sporočili v poslanski skupini SDS, kjer imajo pomisleke glede njegovega preteklega dela. Branko Grims pa je ugotavljal tudi, da bo Židanova usoda enaka usodi celotne bodoče vlade, kjer bodo po njegovih besedah vsi ostali marionete, vse niti pa bo v resnici imela v rokah Levica.





Židan se je v nagovoru poslancev po izvolitvi najprej zahvalil za izražena stališča, tako za tista s podporo kot tudi kritična. »Osebno menim, da je naša prva naloga, da si znamo med seboj povedati, kaj si mislimo drug o drugem, da naglas povemo stališča, čeprav bodo ta tudi kritična,« je dejal. Kot je dodal, ravno zaradi kritik in drugačnih stališč »drug drugemu nastavljamo ogledalo, soočamo naša mnenja zato, da bomo znali in zmogli sprejemati boljše rešitve«.



Kot je dejal novoizvoljeni predsednik DZ, v nobenem trenutku ne bo ne spraševal ne iskal, »kje so manjkajoči glasovi, ker je koalicija skupaj s podporo opozicije zagotovila več kot 46 glasov«. Zadostno število glasov je po Židanovem mnenju danes tudi edino pomembno, saj lahko zdaj vsi procesi stečejo naprej. Ob tem je v izjavi za medije po izvolitvi v DZ napovedal čimprejšnje oblikovanje delovnih teles DZ, da bo novoizvoljeni predsednik vlade Marjan Šarec lahko pravočasno vložil svoje predloge za ministrske kandidate, ki morajo pred imenovanjem prestati še zaslišanje na pristojnih odborih.

Do svojih poslanskih sodelavcev bo novi predsednik DZ spoštljiv, upošteval bo njihov glas in vedno bo dostopen, je še napovedal. »Vse, kar je v moji moči, vse kar znam, bom naredil, da bo ugled poslancev in celotnega DZ ponovno zrasel,« je dejal in pojasnil, da je to nujno potrebno za učvrstitev demokracije v Sloveniji.

Tonin in Židan sta primopredajo opravila že danes.





Iz koalicije je bila vložena kandidatura za mesto podpredsednice Tine Heferle (LMŠ), največja opozicijska stranka SDS pa je za podpredsednika predlagala Jožeta Tanka.

Poslanci so se seznanili tudi z odstopom Mateja Tonina. Prvaku NSi, ki je danes odstopil s položaja predsednika DZ, je bilo vodenje DZ v čast in veselje. Kot je dejal, mu bosta pretekla meseca v spominu ostala kot neverjetna. Ob odhodu se je dotaknil nekaterih novosti, ki jih je predlagal v času mandata, tudi sprememb plač poslancev, in poudaril, da so bile te začrtane v okvirih proračuna.



»Prišel je čas mojega slovesa, saj se je koalicija šestih strank odločila, da želi na mesto predsednika državnega zbora imenovati Dejana Židana. To je razlog, zakaj odstopam," je uvodoma dejal Tonin. Zahvalil se je za izjemno podporo poslanskim skupinam, ki je je bil deležen ob imenovanju. »Bilo mi je v veselje in čast,« je še povedal nekdanji predsednik DZ.

Meseca, ki ju je preživel na čelu DZ, se mu bosta v spomin vtisnila kot nekaj neverjetnega in nepozabnega. »Kljub temu, da so se nekateri posmehovali, da nisem naredil nič, vodje poslanskih skupin veste, da smo imeli redne tedenske sestanke, na katerih smo uskladili številne akte, pravilnike in druge stvari,« je strnil mandat.



Izpostavil je polemiko, ki se je v javnosti sprožila v zadnjem času in ocenil, da je bila do njega krivična, saj so bile predstavljene napačne informacije. Eden najbolj odmevnih Toninovih predlogov je sprememba višine plač poslancev. »Ni res, da se bodo vsem poslancem zvišale plače. Stvari smo delali glede na to, kako so posamezni poslanci obremenjeni. Nekaterim se bodo plače zvišale, drugim pa znižale,« je dodal.

Lotili so se tudi spremembe obračunavanja potnih stroškov, pri čemer je Tonin predlagal evidentiranje v DZ in izplačilo stroškov samo za dan, ko so poslanci dejansko prisotni v DZ. »Spremenili smo tudi pravila glede poslanskih stanovanj. Vendarle je treba priznati, da poslanec, ki je doma v Ljubljani, in poslanec, ki je doma v Prekmurju, nimata enakih pogojev za delo,« je pojasnil.

Ker je bil letošnji proračun že sprejet, je bilo treba vse te zadeve delati v sedanjih finančnih okvirih, je pri tem poudaril poslanec. Dodal je, da bo bili vsi ti akti, ki jih bo predal svojemu nasledniku, usklajeni na delovnih posvetih. »Z njimi so soglašali vsi vodje poslanskih skupin, z izjemo Levice,« je dodal.

V času Toninovega mandata je sicer DZ med drugim spremenil hišni red, ki po njegovih besedah natančno določa, kakšna so pravila postopanja v primeru hišnih preiskav. Spremenjen je bil tudi pravilnik o mednarodnih dejavnostih DZ, ki po Toninovih besedah odpravlja nesmisle, kot je bil ta, da odbori DZ ne smejo imeti skupnih sej z drugimi odbori sosednjih držav.

»Če sem v tem času kogarkoli prizadel, se opravičujem. Ves čas pa sem se boril za svobodo in napredek naše domovine. Srečno, koalicija in srečno, Slovenija,« je nagovor na izredni seji DZ sklenil Tonin.

Kdo je nova podpredsednica DZ?

32-letna Tina Heferle je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica. Po besedah Aljaža Kovačiča iz LMŠ je na pravni fakulteti v Ljubljani leta 2011 študij končala z odliko, nato pa nadaljevala karierno pot v državni upravi in kasneje v odvetništvu. Heferletova je bila v preteklosti namreč zaposlena v pravni službi Občine Moravče in Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter kot odvetnica.



Ob njenih izkušnjah in njeni pravni izobrazbi so sicer v strankah bodoče koalicije pozdravljali tudi, da bo v vodstvu DZ ženska, in predstavnica mlajše generacije. Neobremenjenost s starimi zgodbami je lahko prednost, je denimo menil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.

Heferletova je v izjavi za medije po seji DZ dejala, da je počaščena, da so ji kolegi namenili glasove in zaupanje za opravljanje te pomembne funkcije. Kar nekajkrat je že prebrala poslovnik DZ, a ga ne zna pamet, saj po njenih besedah ni smisel pravnih predpisov, da jih znaš na pamet, ampak da jih razumeš in jih znaš tolmačiti. Njen način vodenja sej DZ ne bo prav nič drugačen kot od njenih predhodnikov.

»Trudila se bom, da bodo seje potekale nemoteno, da bodo razprave konstruktivne in spoštljive,« je še dejala Heferletova in obljubila, da se bo pri vodenju sej potrudila po najboljših močeh.

Na tajnem glasovanju je kandidaturo Heferletove podprlo 66 poslancev, proti jih je bilo osem. Devet glasovnic je bilo neveljavnih.

Za Tanka glasovalo 74 poslancev

Poslanke in poslanci so nato izvolili Jožeta Tanka iz SDS za drugega podpredsednika državnega zbora. Zanj je glasovalo 74 poslancev, proti so bili trije. Neveljavnih pa je bilo osem glasovnic. Poslanke in poslanci so najprej odločali o kandidaturi poslanke Tine Heferle za podpredsednico DZ. Za drugo podpredsedniško mesto, ki bo pripadlo koaliciji, bodo kandidata predlagali v DeSUS, kjer imena še niso razkrili, v sredo so napovedali zgolj, da bodo danes verjetno že imeli izoblikovan predlog. Kandidatka je bila izvoljena. 



V poslanski skupini SDS so prepričani, da bo s svojimi bogatimi poslanskimi izkušnjami, predvsem z odličnim poznavanjem poslovnika DZ, sposoben podpredsedniško funkcijo opravljati vestno in odgovorno, kar pričakujejo tudi od ostalih podpredsednikov DZ. Menijo tudi, da je Tanko velika dodana vrednost za nadaljnje vodenje DZ in bo v veliko pomoč tudi t. i. novim obrazom, ki bodo sedeli na teh odgovornih mestih.

Nekaj pohvalnih besed so dolgoletnemu poslancu in vodji poslanske skupine SDS v predstavitvi stališč poslanskih skupin namenili tudi v nekaterih strankah bodoče koalicije. Tako v SD kot DeSUS so Tanka označili kot korektnega poslanca z dolgoletnimi izkušnjami in dobrega poznavalca poslovnika DZ. Pozdravili so tudi dejstvo, da se je SDS v nasprotju s prejšnjim mandatom tokrat odločila predlagati kandidata za podpredsedniško mesto.

Matej T. Vatovec se je v predstavitvi stališča poslanske skupine Levice osredotočil predvsem na odhajajočega predsednika DZ Mateja Tonina in na njegov račun izrekel kar nekaj kritik. Kot je dejal, je imenovanje podpredsednice DZ očitno pogoj za Toninovo zamenjavo in v Levici ob tem po njegovih besedah ne skrivajo zadovoljstva. Toninu je stopil v bran vodja poslancev NSi Jožef Horvat, ki je Vatovcu očital sovražni govor. Sicer pa v opozicijskih NSi, SDS in SNS stališča niso predstavili.

Še pred volitvami novega predsednika DZ so potrdili tudi mandat nadomestni poslanki Karli Urh, ki je v DZ prišla namesto novega predsednika vlade Marjana Šarca, ter opravili glasovanje o podpredsedniškem kandidatu, ki ga predlaga SDS.