Pozitivnih 1116 testov, umrlo 13 oseb, v Sloveniji italijanski zdravniki

18.20 Na protestu v Bruslju posredovala policija

V Bruslju so se danes na protestu znova zbrali nasprotniki ukrepov proti novemu koronavirusu in cepljenju. Zaradi neredov, ko je skupina mladih začela v policiste metati petarde in rakete, je policija posredovala s solzivcem in vodnimi topovi, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po prvih ocenah se je protesta udeležilo okoli 8000 ljudi, kar je precej manj kot pred dvema tednoma, ko se je na bruseljskih ulicah zbralo okoli 35.000 ljudi. Tudi tedaj je prišlo do spopadov s policijo. Protestniki so nosili napise, kot so Stop cepljenju in Svoboda.

16.41 Na Danskem porast primerov okužbe z različico omikron

Na Danskem je prišlo do porasta okužb z novo koronavirusno različico omikron, so danes sporočile danske oblasti. Po podatkih javnega zdravstvenega zavoda SSI se je število potrjenih primerov v 48 urah potrojilo. V petek so zabeležili 18 potrjenih in 42 domnevnih primerov, danes pa že 183 potrjenih primerov.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je pred tem v celotni Evropski uniji ter na Norveškem in Islandiji zabeležil le 182 primerov okužbe z novo različico, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Danska velja za eno najnaprednejših evropskih držav pri prepoznavanju različnih različic novega koronavirusa. Pogosto hitreje odkrije več primerov kot sosednje države, kar pa ne pomeni nujno višje stopnje okužb.

14.48 Na Nizozemskem zaradi navala na cepljenje prometni zastoji

Na Nizozemskem so v soboto zaradi navala na cepljenje s poživitvenim odmerkom nastali prometni zastoji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V več mestih so namreč za starejše od 60 let ponudili cepljenje proti covidu-19 s poživitvenim odmerkom brez naročanja, zato so številni Nizozemci sedli v avtomobile. Zaradi zastojev so medtem v dogovoru s policijo ponudbo cepljenja brez naročanja že ukinili. Na Nizozemskem lahko trenutno poživitveni odmerek dobijo le starejši od 60 let, pri katerih je od zadnjega cepljenja minilo več kot pol leta. Sicer pa iz države poročajo, da se je konec tedna prvič po dolgem času zmanjšalo število bolnikov s covidom-19 na intenzivni negi. Oblasti so, da bi zajezile epidemijo, nedavno uvedle t. i. večerno zaprtje države - po 17. uri morajo biti zaprti trgovine, restavracije, kulturne ustanove in športni klubi, odprte lahko ostanejo le trgovine z živili.

13.10 Anketa: Večina Nemcev podpira obvezno cepljenje

Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je za nemško tiskovno agencijo dpa izvedla družba YouGov, so pokazali, da bi skoraj dve tretjini ljudi v Nemčiji podprlo uvedbo obveznega cepljenja proti covidu-19. Kar 63 odstotkov od 2067 anketiranih namreč podpira obvezno cepljenje, 30 odstotkov jih je bilo proti, sedem odstotkov pa jih ni odgovorilo.

Olaf Scholz, ki bo predvidoma v sredo postal novi nemški kancler, je dejal, da namerava februarja ali marca v bundestag predložiti zakonodajo o uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19.

Ko so konec decembra 2020 v Nemčiji prejeli prve odmerke cepiva, je v podobni raziskavi približno 56 odstotkov vprašanih podprlo uvedbo obveznega cepljenja, 33 odstotkov pa jih je bilo proti, poroča dpa.

Rezultati raziskave, ki je bila izvedena ta teden, so bili objavljeni po tem, ko je Inštitut Roberta Kocha (RKI) poročal o rahlem upadu števila okužb z novim koronavirusom. V državi so v soboto zabeležili 42.055 novih primerov. Sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev je znašala 439,2. Pred tednom dni sta bili ti številki 44.401 oziroma 446,7.

Vendar pa je RKI opozoril, da veliko primerov verjetno ni prijavljenih, saj ima zdravstveno osebje zaradi velikega števila hospitalizacij premalo časa, da bi spremljalo in beležilo vse primere.

Volker Wissing, ki naj bi prihodnji teden z novo nemško vlado prevzel položaj ministra za promet, je zato opozoril Nemce, naj se izognejo božičnemu obiskovanju sorodnikov. "Zima 2021 bo bolj dramatična kot zima 2020. Koronavirusa ne smemo nehati jemati resno," je dejal za časnik Bild am Sonntag in Nemce pozval, naj število stikov zmanjšajo na najmanjšo možno mero.

11.35 Od torka test obvezen za vse potnike v Veliko Britanijo

Potniki, ki bodo prišli v Veliko Britanijo, bodo morali od torka ob vstopu v državo predložiti negativen test na novi koronavirus, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S tem ukrepom želijo britanske oblasti omejiti širjenje nove različice koronavirusa omikron.

»Od torka od 4. ure zjutraj po lokalnem času bo moral vsak potnik, starejši od 12 let, predložiti negativen izvid hitrega testa ali testa PCR. Test bo moral biti opravljen največ 48 ur pred prihodom,« je zapisano v sporočilu britanske vlade, ki so ga objavili v soboto zvečer.

Že zdaj velja da morajo potniki najkasneje dva dni po prihodu v Veliko Britanijo opraviti test PCR ter se do prejema izvida izolirati.

Novi ukrep že kritizira britanska turistična industrija, ki je komaj začela okrevati po šoku zaradi pandemije novega koronavirusa.

Direktor združenja britanskih letalskih prevoznikov Tim Alderslade je dejal, da gre za prenagljen ukrep, saj za zdaj ni kliničnih podatkov glede nevarnosti omikrona.

Podpredsednik vlade Dominic Raab je v televizijskem pogovoru priznal, da bo ukrep predstavljal breme za turistično industrijo, a je prepričan, da morajo sprejeti ukrepe, da se omeji širjenje nove različice.

Na Otoku so sicer takoj po pojavu omikrona okrepili kampanjo za cepljenje s požitivenim odmerkom. Tega je doslej prejelo 34 odstotkov ljudi, ki so do njega upravičeni, medtem ko je sicer cepljenega 81 odstotkov prebivalstva, starejšega od 12 let. Poleg tega so maske znova postale obvezne v javnem transportu in v trgovinah.

V Britaniji so doslej uradno zabeležili 160 primerov omikrona, večina pa jih je povezanih s potovanji v Južno Afriko in Nigerijo.

9.55 Število aktivnih primerov upada, umrlo 13 ljudi

Ob 2986 testih so včeraj potrdili 1116 novih okužb na koronavirus. Pozitivnih je bilo 37,4 odstotkov testov, opravljenih pa še 51.579 hitrih antigenskih testov.

V soboto je zaradi koronavirusne bolezni umrlo trinajst oseb, skupno pa se v bolnišnicah zdravi 1034 bolnikov.  Intenzivno zdravljenje potrebuje 271 ljudi, od tega je najmlajši bolnik star 29 let.

Število aktivnih primerov okužb v državi zdaj znaša 29.343. Ob 1116 prirastu, se je število tudi zmanjšalo, in sicer za 2.248.

Upada tudi 14-dnevna pojavnost. Ta se je zmanjšala za 3,7 odstotka in znaša 1391 na 100.000 prebivalcev. Tudi povprečje novih primerov v zadnjih sedmih dneh je manjše. Znaša 1800, kar je 2,8 odstotka manj kot dan prej.

8.20 Raziskava: Pandemija covida-19 spodbudila kasnejše načrtovanje potovanj

Pandemija covida-19 je prinesla spremembe v potovalnih navadah Evropejcev, ugotavlja podjetje Microsoft Advertising. Potovanja sedaj velik delež načrtuje kasneje, bližje datumu poti, obenem pa prednost dajejo namestitvam s prilagodljivo politiko odpovedi, so sporočili iz podjetja.

Polovica vprašanih Evropejcev (51 odstotkov) je v raziskavi The 2021 Travel Outlook in Europe na vprašanje, če so odložili vsaj eno potovanje zaradi pandemije, odgovorila pozitivno. 57 odstotkov jih je moralo svoje potovanje načrtovati ponovno, so ta teden sporočili iz Microsofta CEE.

Medtem ko so v preteklosti popotniki raje rezervirali počitnice za več mesecev vnaprej, da bi si zagotovili najboljšo ponudbo, pa danes skoraj polovica Evropejcev (48 odstotkov) raje rezervira počitnice bližje datuma potovanja. 61 odstotkov jih kot mnogo verjetneje navaja, da rezervirajo namestitev, ki nudi prilagodljivo politiko odpovedi.

Ob tem 65 odstotkov Evropejcev pri rezervaciji potovanj izbere prilagodljive možnosti za odpoved potovanja. 23 odstotkov jih rezervira več kot eno potovanje z možnostjo odpovedi, 40 odstotkov pa jih, da bi dobili najboljšo ponudbo, še vedno opravi rezervacijo daleč vnaprej.

Raziskava je sicer zajela več kot 600 Evropejcev, starih od 18 do 65 let, s potovalnimi načrti. V letošnjem letu so njihova potovanja zaznamovali trije glavni cilji: premor za boljše duševno zdravje, pobeg od zaprtja javnega življenja in iskanje novih doživetij.

7.15 V Slovenijo sprispeli italijanski vojaški zdravstveni delavci

Na pomoč slovenskim covidnim bolnišnicam je danes prišlo 15 italijanskih vojaških zdravstvenih delavcev, ki se bodo pridružili skupinam vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske. V kranjski vojašnici jih bosta pozdravila minister za obrambo Matej Tonin in minister za zdravje Janez Poklukar, so zjutraj pojasnili na ministrstvu za obrambo.

Prva italijanska vojaška zdravstvenika prispela v Ljubljano, so prek Twitterja sporočili iz Slovenske vojske.

Za pomoč italijanskih vojaških zdravstvenikov pri oskrbi covidnih bolnikov v slovenskih bolnišnicah sta se 17. novembra na delovnem srečanju v Rimu dogovorila ministra za obrambo Slovenije in Italije Matej Tonin in Lorenzo Guerini.

Priključili se bodo ekipam Slovenske vojske, ki že pomagajo na covidnih oddelkih v štirih bolnišnicah v Sloveniji, in sicer v univerzitetnih kliničnih centrih (UKC) Ljubljana in Maribor, v bolnišnicah v Celju in v Novem mestu. Po informacijah N1, ki je prvi poročal o njihovem današnjem prihodu, bodo italijanske zdravstvene ekipe nastanjene v Ljubljani, v bližini UKC Ljubljana.

Tonin je 17. novembra po srečanju z italijanskim kolegom Guerinijem na Twitterju zapisal, da sta se dogovorila, da bo italijanska vojska Sloveniji pomagala s 30 zdravniki in medicinskimi sestrami. Na podlagi dogovora med ministroma je slovensko ministrstvo za zdravje nato opredelilo, katere specialnosti zdravstvenih delavcev potrebujemo, o tehničnih podrobnostih pa sta se dogovorila načelnika obeh vojsk. V Slovenijo so italijanski vojaki napoteni na podlagi veljavnega sporazuma o sodelovanju med obema vojskama, pri čemer Slovenska vojska zagotavlja namestitev in prehrano italijanskih kolegov.