Slovenija še brez strategije zagotavljanja človekovih pravic LGBTIQ+ oseb

Na festivalu parada ponosa, ki se je zaključil s paradno povorko po ljubljanskih ulicah, so izpostavili dosedanji boj za enakopravnost ter pozvali k vključujoči in strpni družbi. Parada ponosa je letos potekala pod geslom Pogled nazaj, korak naprej, z njo pa je skupnost obeležila 40. obletnico LGBT gibanja na Slovenskem.

»Ko se uzremo na preteklih 40 let in vrednotimo stanje danes, vidimo, da se boj za človekove pravice LGBTIQ+ oseb v Sloveniji še zdaleč ni končal,« je dejala predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec. »V Sloveniji še vedno nismo uzrle strategije, ki bi na sistemski ravni postavila temelje zagotavljanja človekovih pravic LGBTIQ+ oseb in obenem preprečevala diskriminacijo. Zato je politična zaveza trenutne vlade ključna, držimo vas za besedo,« je dodala v nagovoru.

V izjavi za javnost je Društvo parada ponosa pojasnilo, da so lezbični pari in samske ženske diskriminirane s prepovedjo dostopa do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Nasilje in diskriminacijo pogosto doživljajo tudi LGBTIQ+ osebe, ki se znajdejo v institucionalni oskrbi. »Varne hiše ne omogočajo zaščite transspolnim osebam, transspolne ženske pristajajo v zaporih na moških oddelkih, LGBTIQ+ osebe v psihiatrični oskrbi doživljajo nasilje in pristope konverzivnih terapij, LGBTIQ+ otroci v šolah nimajo ustreznega dostopa do sanitarij in slačilnic, vrstniško nasilje doživljajo na dnevni ravni …«

FOTO: Nika Vidnjevič 

Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je spomnila, da so človekove pravice težko izborjene, in opozorila, da te še vedno niso za vse enake. »Zato je parada ponosa praznovanje doseženega in dogodek, na katerem se opozarja, kaj je še potrebno za enakopravnejše udejstvovanje, spoštovanje raznolikosti ter za večjo varnost in dostojanstvo,« je dejala. »Hoje do enakih pravic za vse in za človekove pravice nikoli ne moremo nehati hoditi,« je izpostavila. Če hodimo skupaj, je manj verjetno, da bomo odnehali. Po njenem si moramo prizadevati tudi za odpravo ovir nevednosti in sovraštva.

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je dejala, da jo je skupnost LGBT naučila, kako se bori in vztraja, ko vsi obupajo, ter da se stvari lahko spremeni samo skupaj.

Direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo, zadolženega za dejavnosti na področju svobode medijev, civilne družbe, kulture in kulturne dediščine, mladih in izobraževanja, Matjaž Gruden, je opozoril na nestrpnost. Pogled nazaj nas po njegovih besedah opominja, kako uničujoče posledice ima lahko politika sovraštva. »Pravice in svoboda mora biti korak naprej, naš skupen korak,« je dodal.

FOTO: Nika Vidnjevič 

Udeležence je pozdravil ljubljanski podžupan Dejan Crnek, nagovoril jih je tudi minister za delo Luka Mesec. »Ko sem pred slabima dvema letoma podpisal zakon, s katerim smo izenačili pravice istospolnih in raznospolnih parov, smo premaknili zgodovinski mejnik,« je dejal. A dodal, da prostor za raznolikost še zdaleč ni povsod odprt, saj da nas še vedno obkrožajo stereotipi zaradi spola ali spolne usmerjenosti. A danes množica po njegovem kaže, »da hočemo živeti v odprti družbi, ne pa v družbi sovraštva«.

Maljevac opozoril na premik v desno v Evropi

Mesec je tudi v danes objavljeni poslanci pozval k strpnosti in dejal, naj bo ta parada parada ljubezni. Medtem je minister solidarno prihodnost Simon Maljevac v ločeni poslanici pozval k podpori skupnosti. Vsaka manjšina jo potrebuje, je med drugim zapisal.

Muršec je povedala, da je parada ponosa kljub festivalski formi protest, in poudarila, da LGBT gibanje na Slovenskem izvira ravno iz aktivizma. Leta 1984 so prvi vzhodnoevropski LGBT aktivisti, med njimi nedavno preminuli Bogdan Lešnik, v okviru društva Škuc namreč organizirali festival Magnus, kar označuje začetek LGBT gibanja na Slovenskem.

Paragraf 175 in novi ustavni red

Paradno dogajanje se je dopoldne začelo v Parku zvezda in na Kongresnem trgu, kjer so se v paradnem mestu predstavile različne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pravicami LGBT skupnosti. Popoldne se je dogajanje premaknilo na Metelkovo, od koder je nazaj proti centru mesta krenila povorka. Na Kongresnem trgu se je nato odvil kulturnopolitični program z nagovori.

Zaradi nasilnih homofobnih napadov na lanski povorki so letos organizatorji intenzivneje sodelovali s policijo, ki je predlagala vzpostavitev dveh posebnih točk za prijavo ob morebitnih incidentih ali napadih. Na ljubljanski policijski upravi so povedali, da doslej niso zaznali hujših kršitev javnega reda, prejeli pa so prijavo o manjših incidentih in provokacijah.

Eden od incidentov se je po poročanju portala 24ur zgodil v paradnem mestu, kjer naj bi do neke skupine pristopila moški in ženska ter jih najprej verbalno napadla, nato pa poškropila s solzivcem. Na kraju dogodka je ukrepala varnostna služba, policija pa je popisala domnevna napadalca.